Mednarodno razstavo radiijskih in zvočnih umetniških del Radio Arts Space v produkciji Inštituta za procesiranje sodobne umetnosti CONA je pripravilo sedem kuratorjev, ki so izbrali 46 zvočnih umetniških del 42 umetnikov iz 22 držav. Med temi so tudi dela, prispela na javni poziv radioCone. Kuratorji razstave so Manja Ristić, Maria Papadomanolaki, Milica Pekić, Ilari Valbonesi, Brane Zorman, Tevž Logar in Robert Sakrowski.
Radio kot umetniški prostor
Hkrati z vsebino umetniških del razstava vzpostavlja kontekst radijskega umetniškega dela tudi v formi predstavitve. Radio Arts Space kot galerijski prostor za dela sound arta in radio arta uporablja tudi radijske frekvence ter tako pojem razstavljanja in mogoče načine njegovega branja raziskuje v različnih modalitetah. Razstava bo dostopna na radijskih frekvencah projekta radioCona 88.8MHz, na spletni strani radioCona in v Galeriji ŠKUC. Projekt bo mogoče poslušati tudi na mednarodnih partnerskih radijskih programih (Novi Radio Beograd, RAM Live Roma, NAWG New York in CoLaboRadio Berlin) ter na t. i. "poslušalnicah", javnih prostorih, kjer bodo na izposojo mp3 predvajalniki (v Galeriji ŠKUC, na festivalu novomedijske umetnosti Pixxelpoint v stari in Novi Gorici, na Ljubljanski tržnici).
S takšno predstavitvijo in številnimi spremljevalnimi dogodki se projekt odpira kot prostor večplastnosti, ki razvija nova vprašanja. Ali je zvočno umetnost mogoče razstavljati in na kakšen način? Kaj je bistveno za poslušalca oziroma obiskovalca zvočne umetnosti - kakovost zvoka, sporočilnost ali kaj drugega? Zakaj so zvočni dogodki predvsem žive, dogodkovne narave? Ta se navezujejo na področje radijske in zvočne umetnosti, ki je v zadnjih desetletjih naglo razvija, pa tudi širše.
Nova tehnologija nas približuje svobodni kulturi
"Zvokovna umetnost (se je) razvila v trdne in angažirane koncepte, ki imajo velik vpliv na kulturni razvoj, in to na globalni ravni, " pravi kuratorica Manja Ristić in dodaja da projekt Radio Arts Space z zvočno umetnostjo v sicer pretirano skomercializiranem prostoru radijskega ustvarjanja vstopa v sfero aktivizma. Izbor opisuje kot "sodobno družbeno alternativo, ki nam omogoča razvijanje nove paradigme vloge umetnosti in kulture," kajti ti dve družbeni disciplini sta po njenem mnenju z razvojem nove tehnologije postali najbolj napredni možnosti za promoviranje multikulturnosti in spodbujanja novega zavedanja. Tako pa nas približujeta svobodni kulturi, dostopni vsakomur.

Kako poseči v javni prostor?
Kot je zapisala kuratorka Milica Pekić v katalogu razstave v besedilu, ki ga je naslovila Ali obstaja "mrtvi (v)eter"?, "Radio Arts Space ne odpira samo debate o razvoju radijskih frekvenc kot razstavnih prostorov v prihodnosti, temveč posega tudi v razmerje med sodobno umetniško produkcijo in javno sfero. Izjemen odziv umetnikov na objavljeni poziv nakazuje, da ima radijski prostor še nesluten in neprepoznan potencial znotraj področja trenutne kulturne izmenjave. Na drugi strani pa pestrost najrazličnejših tehnik, veščin, pristopov, zamisli in metod, uporabljenih in raziskanih od umetnikov skozi ustvarjanje zvočnih del nakazuje obsežen razvoj znotraj mednarodne scene zvočne umetnosti. "
Vsako posamezno izbrano delo je mogoče razstaviti v galerijah in muzejih, vprašanje pa je, ali bi ta poslušali na radijski postaji v avtomobilu ali preko medmrežja med prebiranjem elektronske pošte, še dodaja. Zvočna umetniška dela zahtevajo vključenost poslušalca in posegajo v njegov zasebni prostor. Razmislek o trenutno prisotnih strategijah razstavljanja se dotika vprašanja, kako poseči v javni prostor in povabiti ljudi k poslušanju?
Angažirana odločitev za zvočno pokrajino
Kot sta zapisali vodja projekta Jasmina Založnik in umetniška vodja projekta Irena Pivka v katalogu razstave, "spremljanje razstave ni preprosto, saj že samo poslušanje od obiskovalca oziroma poslušalca zahteva precejšen vložek časa in zbranosti, ki pa predstavljata ravno tisti čas in zbranost, ki ga v sodobni družbi vse bolj izpodrivata hipni vizualni užitek in prilaščanje sebstva s strani kapitalizma."