Razstava, naslovljena Inštitut za seksologijo, se posveča vprašanju, kako je praksa raziskovanja spolnosti oblikovala naš vseskozi spreminjajoč se odnos do spolnega vedenja in identitet. Od opredeljevanja določenih spolnih praks za patološke perverzije na eni strani in do (pogosto arbitrarnih in spornih) idej normalnosti - na tem kontinuumu je mogoče zaznati, kako so spolnost opazovali, analizirali in posledično tudi razumeli od poznega 19. stoletja do danes.

Brez Kinseyja seveda ne gre
Na ogled je več kot 200 razstavnih predmetov, med njimi tudi redko arhivsko gradivo, filmi in fotografije. To je prva razstava na britanskih tleh, ki na enem kraju predstavlja delo pionirjev študij človekove spolnosti. Med razstavljenimi deli so se znašli razvpiti kompleksni vprašalniki Alfreda Kinseyja in tudi sodobna Nacionalna raziskava o spolnem vedenju in življenjskem slogu (Natsal).

Odgovori so vselej odvisni tudi od načina postavljanja vprašanj ...
Inštitut za seksologijo prinaša dokumente zapletene in pogosto kontradiktorne zgodovine študij spolnosti, med njene pionirje spadajo Magnus Hirschfeld, Sigmund Freud, Marie Stopes, prej omenjeni Alfred Kinsey, Margaret Mead, William Masters in Virginia Johnson. Razstava tako osvetljuje tudi pomembno dejstvo, kako velik vpliv ima način zbiranja in analiziranja podatkov na spreminjanje odnosa in razbijanja tabujev glede različnih oblik spolnosti.

Na ogled so tudi dela sodobnih umetnikov Zanele Muholi, Johna Stezakerja, Sharon Hayes in Timothyja Archibalda, ki se ukvarjajo s spolnimi identitetami. Razstava je zamišljena tako, da se bo skozi leto dopolnjevala in razvijala - z različnimi posredovanji, akcijami, razpravami in performansi v galerijskem prostoru.

Inštitut za seksologijo je del širšega projekta Sezona seksologije, v okviru katerega se različne dejavnosti izvajajo po vsej državi - vključno z Brightonom, Southamptonom, Manchestrom in Glasgowom.