Stupica je pogosto ustvarjal portrete in avtoportrete. Foto:
Stupica je pogosto ustvarjal portrete in avtoportrete. Foto:
Delo Gabrijela Stupice
Stupica je bil zastopan tudi na razstavi Europa, Europa. Foto: Umetnostna galerija Maribor

Kustosinja Živa Škodlar Vujič in slikarjeva življenjska sopotnica Marlenka Stupica sta izbrali nekaj več kot 40 del. Gabrijel Stupica jih je ustvaril v letih 1986 in 1987, ko je slikal gvaše, akvarele in polja na papirju, v njih pa skušal ujeti svoje poteze in misli. Kot je zapisala kustosinja, so izbrana dela izrazito intimna, gledalec pa ob njihovem opazovanju dobi občutek, da je z avtorjem vzpostavil osebni dialog.

Podobna tematika, različni rezultati
Dela so kljub podobni tematiki - avtoportretiranju - zelo različna, je zapisala Škodlar Vujičeva, ki je nekatera opisala kot dela, katerih izraz sega od skoraj akademsko korektnih akvarelnih risb in gvašev, do del, v katerih je Stupica ustvaril karikature in se posmehoval sam sebi, medtem ko se je v nekaterih njegovih izdelkih forma razgradila v barvno materijo, umentik pa na njih mogoče že kaže vizijo onstran življenja.

Med najpomembnejšimi Evropejci
na področju likovne umetnosti

Življenje Gabrijela Stupice se je končalo leta 1990 v Ljubljani, ko je bil star 77 let. Na umetniško vodenje njegove roke sta vplivali predvsem dve razstavi: razstava Tizianovih del v Benetkah leta 1937 in pradskih mojstrovin v Ženevi leta 1939. Stupica je slikarstvo študiral v Zagrebu, medtem ko je ljubljansko Akademijo za likovno umetnost obiskoval kot profesor za slikarstvo. Njegovo izobraževanje je vključevalo tudi potovanja v Pariz, Benetke in na druga prizorišča likovnih razstav, na katerih je tudi sam pogosto sodeloval.

Najpomembnejšo slovensko priznanje za svoje delo je prejel leta 1981, ko so mu podelili Prešernovo nagrado za življenjsko delo, medtem ko so ga tujci najbolj počastili po njegovi smrti. Leta 1994 so ga namreč tuji selektorji izbrali med umetnike, ki so na razstavi Europa, Europa predstavljali evropsko umentost 20. stoletja.

Večno zanimanje za človeka
Portreti in avtoportreti so bili pogosto motivi del, ki jih je ustvaril Gabrijel Stupica. Na njih je velikokrat upodabljal branjevke in svojo hčer, izkazal pa se je kot zelo pozoren opazovalec, kar se kaže tudi v njegovih avtoportretih.