Gre za spomin na izid posebne, desete številke umetniške revije Der Sturm z naslovom "Junge slovenische Kunst" januarja 1929 v Berlinu. Revija Der Sturm ja gradila ekspresionizem kot prvo modernistično stilno formacijo, spremljala pa tudi razvoj preostalih stilnih formacij - abstrakcije, konstruktivizma, kubizma in futurizma, razvoj umetniških fenomenov, kot je umetniška šola Bauhaus, ter manj vidnih in obrobnih umetniških praks.

Od boja do nevihte
Der Sturm sicer izhaja iz anarhistične literarno-politične revije Der Kampf, ki jo je 22-letni Jud Johannes Holzman, poznan pod psevdonimom Senna Hoy, začel izdajati leta 1904 in je po letu dni dosegla naklado, višjo od 10.000 izvodov. Senna Hoy je bil med prvimi, ki se je v reviji med drugim zavzemal za seksualno svobodo in strpnost do homoseksualnega načina življenja, soustanovil je tudi Ligo za človekove pravice. V njej je začel razvijati aktivistično-ekspresionistično stilno formacijo, v kateri so se strategije lepega in pravičnega sveta oblikovale s prijemi pretiravanja in podvojeno-zatemnjene prakse. Njegova tesna sodelavca pri urejanju revije sta bila Franz Pfemfert in Herwarth Walden. Oba sta desetletje pozneje urejala dve, kot pravi Živadinov, "najpametnejši, najodličnejši in najlepši" umetniški reviji v Nemčiji, ki sta zgradili 20. stoletje in ekspresionizem kot prvo modernistično stilno formacijo - Pfemfert Die Aktion s podnaslovom Revija za politiko, literaturo in umetnost, Walden pa revijo Der Sturm s podnaslovom Revija za kulturo in umetnost.

V obeh najdemo kopico priznanih avtorjev; v Die Aktion je Pfemfert objavil dela avtorjev, kot so Aleksander Arhipenko, Franz Marz, Henri Matisse, Pablo Picasso, Egon Schiele, Rosa Luxemburg, Lev Trocki in Vladimir Iljič Lenin, v reviji Der Sturm pa so bila objavljena dela avtorjev, kot so Guillaume Apollinaire, Oskar Kokoschka, Vasilij Kandinski, Knut Hamsun, Georges Braque, Robert Delaunay, Gino Severini, Paul Klee in Kurt Schwitters.

V četrtek, 23. junija, ob 19.00 bo tudi predstavitev knjige Der Sturm in slovenska historična avantgarda, razstava pa bo na ogled do 26. junija.