Oglas
Računsko sodišče nemške države Baden-Württemberg je muzeju Staatsgalerie Stuttgart predlagalo zelo 'razumno' rešitev finančnih težav. Muzej, ki se lahko pohvali z nekaterimi zares odličnimi primerki evropske umetnosti od 14. stoletja naprej, posebej bogata pa je tudi zbirka modernizma 20. stoletja, naj bi preprosto prodal nekaj umetnin in hitro bi priteklo nekaj deset tisoč dodatnih evrov.
Identifikacija objektov, ki jih ni vredno hranitiV muzeju so nad predlogom, ki bi pomenil le začasno rešitev, seveda ogorčeni. Predstavnica računskega sodišča pa zatrjuje, da bi 'razprodaja' težko pridobljenega muzejskega bogastva vendar bila dobra ideja, saj naj bi se muzej 'znebil' le tistih umetnin, za "katere se nihče ne zanima". Po mnenju sodišča pa bi bilo mogoče identificirati tudi nekatere eksponate, ki ne sledijo popolnoma konceptu stalne zbirke državne galerije v Stuttgartu. Ti namreč ne prinašajo dobička, osebje galerije pa zaman trati čas, ko jih skuša vzdrževati v dobrem stanju. Uradnikom očitno logika delovanja javnih muzejskih ustanov ni jasna. Njihov namen namreč ni kovanje dobička, pač pa ohranjanje kulturne dediščine in njeno predstavljanje ljudem. Tudi če se za posamezen objekt zanimajo le štirje ljudje v celotni zvezni državi Baden-Württemberg, njeno 'ohranjanje pri življenju' ni zapravljanje časa in denarja.
Osebje počasi stopa v 21. stoletje
Sodišče je svoj predlog utemeljilo še z izpostavljanjem slabega poslovanja galerije, katere osebje očitno ni sposobno dobro upravljati velike zbirke. Nadzor nad njo je menda še vedno zelo 'primitiven' in ne poteka računalniško. Zato nj bi se v zadnjih letih izgubilo kar nekaj predmetov, ki jih je stuttgartska galerija posodila drugim ustanovam, a je posojilo zabeležila le 's pomočjo svinčnika in papirja'. In to kljub temu, da so sistem računalniškega nadzora nad zbirko vpeljali že leta 2002. A učenje njegove uporabe očitno potega bolj počasi. Muzej obtožbe glede malomarnosti seveda zanika in poudarja, da je preprosto premalo zaposlenih, da bi lahko hitro uskladili star dokumentacijski sistem in novega, ki ga nadzira računalnik.
Britanski direktor se spopade z nemško državno upravo
Razumno upravljanje muzejske zbirke bo zelo zahtevna naloga za novega direktorja galerije, Britanca Seana Rainbirda, ki je doslej kot kurator deloval v londonski galeriji Tate. Rainbird, ki bo mesto direktorja zasedel oktobra, je o zahtevah računskega sodišča dejal: "Odpovedovanje umetninam iz zbirke je zelo kompleksna naloga. Poznamo veliko primerov slik, ki so jih v prejšnjih desetletjih muzeji prodali, kasneje pa je njihova vrednost (estetska ali denarna) močno zrasla. Pregledal bom poročilo računskega sodišča ... in posvetoval se bom s kolegi."
Tudi v Krefeldu ni nič drugače
Staatsgalerie Stuttgart pa ni edina muzejska ustanova v Nemčiji, ki se ukvarja s predlogom, naj proda svojo lastnino. Podobno idejo je predstavil tudi mestni muzej v Krefeldu, ki je muzeju Krefeld Museum bistro predlagal, naj s seznama svoje lastnine preprosto črta Monetovo sliko britanskega parlamenta. To bi namreč na en mah navrglo 20,3 milijonov evrov, kar bi zadostovalo za obnovo muzejske stavbe. Svetniki so očitno še hujši kot računsko sodišče zvezne dežele Baden-Württemberg. Tudi laikom na področju umetnosti je namreč jasno, da Monetova platna niso tisti eksponati, za katere se ljudje ne zanimajo. V vseh muzejih so med največjimi zanimivostmi.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje