V filmu predstavlja uveljavljena umetnica iz BiH-a žensko (igra jo španska igralka Maribel Verdu), ki se vsakič, preden prečka cesto, ustavi, gleda naokrog in posluša. Razmišlja, ali naj steče ali raje počaka, da pride še kdo, ali naj tvega sama. Spomin na alejo ostrostrelcev med obleganjem Sarajeva med letoma 1992 in 1996 je še vedno preživ. Naslov filma 1395 dni brez rdeče se nanaša na nasvet, po katerem so se Sarajevčani v tistem času ravnali - naj ne nosijo živih barv, da ne bi s tem pritegnili pozornosti ostrostrelcev, ki so se skrivali v okoliških hribih. Pomembno vlogo v filmu ima tudi Sarajevski simfonični orkester, katerega igranje obleganja mesta ni ustavilo, v filmu pa vadi Simfonijo št. 6 v h-molu, imenovano "Patetična" Petra Iljiča Čajkovskega. Ženska v mislih sliši glasbo, ki ji daje pogum, da se poda naprej.

Kaj je to sodobnost - ponovitev 1
Obenem so v MSUM-u razširili razstavo Sedanjost in prisotnost - ponovitev 1 ter gostujočo razstavo DOTA, ki jo je pripravil sarajevski Center za sodobne umetnosti. Nova postavitev prve se poigrava z različnimi idejami časa in skuša odgovoriti na vprašanje, kaj je to sodobnost. Prvotno razstavo spreminjajo s konceptom ponavljanja, velik del t. i. reciklirane razstave pa je posvečen 'oživljenemu času' oziroma času performansa. Za reciklirano razstavo so se med drugim odločili zaradi pomanjkanja sredstev za povsem nove projekte, pa tudi zato, ker sta tako reciklaža in ponavljanje vsebinsko zelo sodobna koncepta, pojasnjuje muzejska svetovalka v Moderni galeriji Adela Železnik.
Razstava je po novem bogatejša za pet projektov - Arhiv Body and the East, Arhiv Bosna, Arhiv performansa, NETRAF: Prenosni muzej za večanje inteligence in Arhiv v nastajanju. Nanašajo se na isti koncept ponavljanja in so večinoma del preteklih projektov Moderne galerije.
Dota za skupni dialog umetnikov iz držav nekdanje Jugoslavije
Gostujoča skupinska razstava DOTA, ki je na ogled v pritličju muzeja, se veže na patriarhalno tradicijo in kulturo, v kateri je položaj ženske v družini in družbi jasno definiran. Fenomen simbolično označuje odnos osebne dediščine, "tisto, kar se odnese iz hiše, in tisto, kar se pridobi in oblikuje z življenjskimi izkušnji ali z lastnim izborom človeških, družbenih, zgodovinskih in specifično ženskih vrednot". Razstava je namenjena vzpostaviti kreativnega dialoga med umetniki iz držav nekdanje Jugoslavije, ki si delijo skupno zgodovinsko dediščino in delajo na podobni umetniški in družbeni platformi.