retrospektivo, s katero želijo preseči prikaz le njegovih najbolj znanih ciklov, ki so Portreti s ptujskih ulic, Haložani in Koline.

Leta 1938 na Ptujski Gori rojeni Stojan Kerbler je zelo dobro zastopan v zbirki Moderne galerije, ki hrani kar 217 njegovih del. Od tega jih je galeriji podaril 180 ob pripravi pričujoče razstave, ki so jo skupaj s fotografom snovali dve leti in pol. Sodelovanje je potekalo tako, da je galerija nekaj fotografij odkupila, nekaj ji jih je podaril in tako so postopoma izbirali najboljše. Na koncu so se odločili v to pregledno razstavo vključiti 174 fotografij.

Po besedah direktorice Moderne galerije Zdenke Badovinac, je to šele prva Kerblerjeva samostojna razstava pod njihovo streho, so pa bila njegova dela v preteklosti vključena v dve skupinski razstavi.

Pregled njegovega opusa tako obsega 60 let plodnega ustvarjanja in v kronološki postavitvi jasno kaže, kako je Kerbler iskal ustrezen fotografski jezik; kako so po eni strani stroga narava njegovega videnja in njegova humanost, po drugi pa njegov notranji razvoj pogojevali spreminjanje in razvoj njegovega fotografskega izraza.

Po besedah kustosinje razstave Lare Štrumej obdobji pred ciklom Portreti s ptujskih ulic ter po Haložanih in Kolinah sicer nista bili neznani, so pa skupaj s Kerblerjem njegovo najzgodnejše obdobje dopolnili z javnosti do zdaj neznanimi deli.

Retrospektivo uvedejo najzgodnejše fotografije domačinov s Ptujske Gore s konca 50. let. Sledijo fotografije iz študijskega obdobja v Ljubljani, ko so ga pritegovali drobni dogodki v življenju malega človeka, in Portreti s ptujskih ulic, ko so nastali nekateri njegovi prvi antološki portreti otrok. V tem času je Kerbler uporabljal teleobjektiv, ki mu je omogočal, da je obraze upodobljencev zelo približal, ne da bi se oni tega zavedali.

Dve desetletji spremljanja kolin
Cikla, ki pomenita Kerblerjev ustvarjalni zenit - Haložani in Koline, sta svoje mesto našla v osrednji dvorani. Kot je povedala kustosinja, sta se v Halozah njegov način dela in slog spremenila. Fotografije so zdaj nastajale na podlagi dialoga z upodobljenci in privolitve v fotografiranje, od tod tudi njihovi frontalni pogledi, uprti v Kerblerjevo drugo oko. Med okoli 60 kolinami, ki jim je prisostvoval v skoraj 20 letih, pa je Kerbler dokumentiral prav vse ključne faze tega opravila.

Postavitev nato prek portretov fotografov in t. i. tovarniških fotografij preide k zadnjemu pomembnejšemu ciklu Dvorišča. Kot je poudarila kustosinja, se tu v njegovem opusu prvič srečamo s podobo, na kateri ni človeka.

Ob starih tudi aktualni katalog
Razstavo spremlja katalog, v katerem sta ob prispevku Lare Štrumej objavljena še prispevka publicistke Alenke Puhar ter pesnika in pisatelja Aleša Štegra, sicer Kerblerjevega ptujskega someščana. Na dan odprtja razstave bodo na policah knjigarne v Moderni galeriji tudi že izvodi najnovejše knjige Stojana Kerblerja in Aleša Štegra Kar sem videl na Ptuju in drugod, ki jo je izdala Založba Pivec.

Revije, katalogi in druge publikacije iz preteklosti s prispevki o Kerblerjevem delu so na ogled v vitrinah. V sklopu razstave bodo prikazali tudi dokumentarna filma Haložani, srečanja s fotografom Stojanom Kerblerjem in haloško družino režiserja Bogdana Mrovljeta in Trenutki večnosti: Stojan Kerbler, fotograf z domačega dvorišča režiserja Slavka Hrena.

Vseskozi dejaven v fotografskih klubih
Stojan Kerbler je bil od leta 1965, ko je diplomiral na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani, do leta 2000, ko se je upokojil, zaposlen kot energetik v Tovarni aluminija v Kidričevem. S fotografijo se je začel ukvarjati leta 1953 v Foto klubu Ptuj. Med študijem v Ljubljani je s prijatelji ustanovil študentsko Fotogrupo ŠOLT. Po končanem študiju se je včlanil v mariborski Fotoklub, ki je bil v tistem času ena vodilnih jugoslovanskih fotografskih organizacij.

Nekaj ustvarjalno izstopajočih članov mariborskega kluba, med njimi tudi Kerbler, je leta 1971 z inovativnim pristopom povzročilo pravi preobrat v takratni jugoslovanski in slovenski fotografiji. Kerbler je izstopal prav s svojo drugačnostjo. Leta 1969 je bil prvič razglašen za najboljšega razstavljavca v Sloveniji in leta 1970 v Jugoslaviji, nato je ta prestižni naslov obdržal kar ducat let. Je velik poznavalec starejše slovenske fotografije, še posebej zaslužen za raziskave opusa Frana Krašovca. Danes živi in dela na Ptuju in na Ptujski Gori.

Retrospektiva del Stojana Kerblerja v Moderni galeriji, ki jo odpirajo drevi ob 20. uri, bo na ogled do 13. januarja.