Avgust, ki je rimski imperij organiziral v centralistično državo, je umrl 19. avgusta leta 14 v bližini Neaplja. Prav pod njegovo vladavino je Rim dosegel ogromen obseg - raztezal se je čez Sredozemlje, od Španije do Turčije, in od Magreba do Grčije in Nemčije.

V središču letošnjih jubilejnih dogodkov bo grič Palatin v srcu večnega mesta. Na Avgustovem forumu že nekaj mesecev redno prirejajo poseben svetlobni in glasbeni šov, ki skuša obuditi vzdušje imperija pred dvema tisočletjema.

Museo Palatino, ki bo ponujal tudi posebno "Avgustovo" vodeno pot, na ogled postavlja predmete iz vladarjevega časa, po končani prenovi pa bodo septembra za javnost ponovno odprli tudi Domus Augustus, hišo, v kateri je cesar živel. Ogleda je vredna še hiša Livije, tretje žene cesarja Avgusta, ki je močno vplivala na njegovo politiko (in ki mu je s svojo vplivno družino pomagala plezati po družbeni lestvici).

Bo pa zato tudi med slovesnostmi zaprt Avgustov mavzolej, ki očitno še ni prišel na vrsto za obnovo (razlog je menda predvsem v tem, da so bila v preteklosti že določena sredstva za prenovo - štirje milijoni evrov - pred kratkim prepolovljena).

V Palazzo Massimu bo od 14. novembra do 2. junija prihodnje leto na ogled razstava, posvečena Avgustu, v Palazzo Altempsu pa bo 17. septembra potekala konferenca o vlogi Avgusta kot prvega vladarja, ki je združil Evropo.

Domače in izposojene dragocenosti
V pripravah na slavnostno leto je palača Scuderie del Quirinale do februarja letos gostila veliko pregledno razstavo, posvečeno Avgustu; za to priložnost so Rimu na pomoč priskočili tudi muzeji iz tujine. Francoski Louvre jim je denimo posodil kip Marcellusa kot Hermesa Logiosa, obličje Avgustovega nečaka, ki ga je iz Rima leta 1802 "privlekel" Napoleon. British Museum je priskočil na pomoč s kamejo iz Blacasa, v oniks vrezan profilni portret vladarja, ki je najverjetneje nastal nekje okrog njegove smrti.

Cezarjev pranečak, posvojenec in naslednik
Avgust se je kot bolehen, šepav deček Gaj Oktavij rodil v bogati družini v kraju Velitrae (zdaj Velletri) blizu Rima. Bil je vnuk Julije, sestre Julija Cezarja, ki ga je leta 45. pr. n. št. posvojil in imenoval za naslednika. Po Cezarjevem umoru se je povezal s senatom proti Marku Antoniju, novembra 43 pr. n. št. pa je z njim in Lepidom sklenil 2. triumvirat.

Postopno krčenje triumvirata
V bitki pri Filipih leta 42 pr. n. št. je z njima premagal vojsko Bruta in Kasija. Prevzel je oblast na Zahodu, Mark Antonij na Vzhodu, Lepid pa v Afriki. Leta 38 pr. n. št. se je poročil z Livijo Druzilo.

V pomorski bitki pri Navlohu na Siciliji je porazil Pompeja in onemogočil Lepida, v pomorski bitki pri Akciju pa premagal ladjevje svojega največjega tekmeca, Marka Antonija (in njegove zaveznice Kleopatre). Še prej je ime svojega svaka (Mark Antonij je bil poročen z Avgustovo sestro Oktavijo) pred ljudstvom temeljito očrnil in razširil govorico, da je ta nameraval prestolnico imperija preseliti v Aleksandrijo. Ko je Mark Antonij leto dni po bitki v Kleopatrinih rokah naredil samomor, je ostal le še en sam vladar imperija.

Kot stalni konzul, tribun, predsednik senata in vrhovni poveljnik vojske je prevzel oblast v Rimu, leta 27 pr. n. št. pa mu je senat podelil naslov Augusts, vzvišeni. Kot princeps je ob koncu republike uvedel obdobje principata.

Daljnoviden, a tudi neusmiljen vladar
Avgust je podpiral umetnost in trgovino ter zgradil številne ceste in objekte. Bojeval se je v Španiji in Panoniji, osvojil Recijo in Norik ter pomaknil severno rimsko mejo na zgornji tok Donave. Spopadel se je s koruptivnimi volitvami, reformiral administrativni sistem, naročil obnovo številnih templjev in javnih zgradb, izboljšal sanitarno ureditev in celo skušal regulirati zloglasno promiskuitetna spolna življenja bogatih Rimljanov (ko je nanjo padla senca suma prešuštva, je v izgnanstvo poslal celo svojo vnukinjo Julijo, njenega otroka - svojega pravnuka - pa ukazal izpostaviti (kar je pomenilo gotovo smrt: dojenčka je pokopalo bodisi vreme, lakota ali pa divje živali)). Še v času življenja je veljal za boga.

Ga je po vsem tem pokončala žena?
Zgodovinske čenče poročajo, da je cesarjevo smrt morda pospešila kar njegova žena, Livija, ki naj bi se ji mudilo na prestol spraviti sina Tiberija. Za to, da je bil Avgust res zastrupljen, ni nobenih dokazov - nič pa te teorije tudi ne izpodbija.