Slikar in teoretik letos praznuje 50 let, hkrati pa mineva 25 let, odkar je začel razstavljati. Ob tej priložnosti njegovo delo predstavljajo v Galeriji Kambič, ki deluje v Metliki v sklopu Belokranjskega muzeja. Postavitev s preprostim naslovom Slike predstavlja ustvarjanje zadnjih let, v katerih Lozar hote ali nehote "obračunava" z rezultati svojega dosedanjega ustvarjalnega procesa.

Čeprav v svojem lokalnem okolju sodeluje pri mnogih projektih (posebej prepoznavne so njegove ilustracije zgodovinskih podob iz Bele krajine), je po duši v prvi vrsti slikar. Po realistično naravnanih ciklih se v zadnjih letih izraža predvsem z abstrakcijo, zanima ga motiv slike v sliki in vstop v prostorskost njene "pokrajine". V resnici se kljub slogovni premeni ukvarja s podobnimi likovnimi problemi, kot se je na prvih postavitvah. Gre za elemente, razpostavljene v prostoru, in prostor, ki komunicira z njimi. Ali jih zavrača ali sprejema ali jih dopolnjuje ali nadgrajuje, razmišlja umetnostni zgodovinar in likovni kritik Iztok Premrov. Tudi Slike v sliki se po njegovem opažanju le na nov način vračajo k temi, ki je spet povezana s prostorom ali pa na njem temelji.

Kjer se začnejo odpirati imaginarni prostori
"Umetnika je vedno provocirala slika v prostoru. Ko jo gledaš, se zaveš, da jo obdaja prostor, v katerem si tudi sam," razmišlja slikar. "Ta odnos vključuje zavedanje tega, kaj je slika, kaj je v sliki, kje je slika in kje se v tistem trenutku nahajaš sam kot gledalec. Kaj se zgodi s tabo, ko stojiš pred sliko, kako "vstopaš", kje vstopaš v sliko na simbolni ravni, kje se odzove zgolj telo in kje se začnejo odpirati imaginarni, simbolni prostori, kako se v tistem trenutku meja med gledalcem in gledanim briše, kako se odpira to fascinantno polje vživetja. To so zanimiva vprašanja," je še dejal v pogovoru, ki ga je s slikarjem opravil Premrov, in ga je mogoče prebrati v razstavnem katalogu.

Njegov tehnološki postopek je večplasten; začenja pri risbi, sledijo lazurni nanosi, nato kreda, zatem pa korekturni odvzemi nekaterih barvnih plasti in struktur. "Plastenje prostorskih načrtov je bilo zame vedno v bistvu iskanje nekega prostora, neke pokrajine v sliki. To me pravzaprav tudi zdaj vedno znova navdušuje. Včasih se mi zdi, da bi lahko to počel v nedogled, da bi dejansko nalagal na sliko milijon plasti," pravi umetnik.

Pokrajina, ki jo v svojih abstraktnih delih prikliče s preigravanjem barve, njene teksture in samim nanosom, spremlja belokranjskega umetnika še iz mladosti. "Po svoji naravi, senzibilnosti – to vem že od nekdaj – sem v bistvu krajinar. Vendar se je v mojih slikah vedno pojavljala tudi človeška figura," pravi slikar in doda: "To sem odkril že na akademiji, v času študija. Na začetku nas je vse zaposlovala mimetična figuralna risba, ki mi je še kar ležala, potem pa sem se začel odmikati, bežati, se zatekati v neko pogojno rečeno abstraktno polje, a tudi tam se mi je vedno priplazila notri kakšna figura ali iluzija prostora, včasih celo pokrajina. Kmalu sem spoznal, da se temu nima smisla upirati."

Robert Lozar se je rodil 3. novembra 1967 v Novem mestu. Na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je diplomiral leta 1993 pri prof. Metki Krašovec. Leta 1992 je prejel študentsko Prešernovo nagrado. Od leta 1995 do 2000 je bil odgovorni oz. glavni urednik revije Likovne besede. Od 1994 ima status samozaposlenega na področju kulture. Leta 2006 je prejel delovno štipendijo ministrstva za kulturo. Od leta 2015 je podpredsednik Umetniškega sveta ZDSLU v Ljubljani, leto pozneje je postal član ekspertne komisije za vizualne umetnosti na pristojnem ministrstvu.

Razstava v Galeriji Kambič bo na ogled do konca decembra.