V Galeriji A + A so odprli postavitev, ki jo je pripravil kustos Andrei Medved. Ta je v ospredje postavil dela dveh umetnikov, za katera je menil, da sta v omenjenem obdobju razvila zrel in prepoznaven slog, ki jima zagotavlja mesto v antologiji svetovnega modernega slikarstva.

Časovna mejnika razstave sta Podgornikova prva dovršena slika iz leta 1976 in prvo t. i. bérnardovsko platno (1980), ki zaznamujeta njuno izvirno, neklišejsko modernistično ustvarjanje.

Presežki v modernističnih delih
“Bernard je prehodil /vso/ arheologijo zahodnega modernega slikarstva - visoki modernizem v šestem, sedmem, osmem desetletju - kot o dejanski, praktični in teoretični pripravi za vstop /nastop/ v bernardovsko sliko po letu 1980 (vendar pa to ni le prehod, priprava za slikarstvo v devetem desetletju, “prehod” v slabšalnem smislu, temveč docela avtonomno in vrhunsko delo, “rojstvo” modernizma v slovenski likovni zavesti in upodobitvi v temeljnem pomenu te besede) in vso nadaljnjo dobo, ki seže v zavesti in izvedbi še mnogo dlje, in je v bistvu primerljiva s presežnostjo zahodnega slikarstva. Zato je tudi zanj ta doba /1976-1980/ odločilnega pomena,” so predstavniki galerije med drugim zapisali v predstavitvi razstave.