Razstavljene slike odlikuje prepoznavno močen kolorit, v motiviki pa izstopajo avtoportreti in elementi folklornih oblačil, s katerimi se ukvarja pri svojem študiju. Foto: Art Roma Gallery
Razstavljene slike odlikuje prepoznavno močen kolorit, v motiviki pa izstopajo avtoportreti in elementi folklornih oblačil, s katerimi se ukvarja pri svojem študiju. Foto: Art Roma Gallery

Nimamo drugega sredstva za boj za boljši jutri kot angažma prek umetnosti; le umetnost je večna, vse ostalo je zelo minljivo.

Srboljub Milovanov

Svoje prostore je dobila v Muzeju romske kulture, v katerem je bila do nedavnega na ogled stalna razstava materialne kulture Romov.

Brez etiket ideološkega in verskega prepričanja
Prostor, v katerem so bili nameščeni eksponati materialne kulture Romov, je uradno postal prva mednarodna galerija umetnosti, katere vrata so, kot je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug povedal predsednik sveta galerije Srboljub Milovanov, odprta za vse umetnike dobre volje, ne glede na oblast, s katero se spogledujejo, in ne glede na to, kateri narodnosti ali veri pripadajo. "Nimamo drugega sredstva za boj za boljši jutri kot aganžma preko umetnosti; le umetnost je večna, vse ostalo je zelo minljivo."

Po besedah predsednika združenja Likovnih umetnikov Romov (LUR) Srbije Miloša Vasića je odprtje galerije nadaljevanje dela Mednarodnega umetniškega tabora, ki v organizaciji združenja vzporedno poteka v več mestih - Trsteniku, Kruševcu in Beogradu. Tabor ni samo romski, pač pa je postavil temelje multikulturalnosti, saj je odprt za umetnike z vsega sveta.

Čast, da odpre novo galerijo, je dobila slikarka in kostumografka, ki živi in dela v Sloveniji, vendar je bila ena od udeleženk letošnje likovne kolonije 11. mednarodnega umetniškega tabora združenja LUR.

Mlada umetnica je leta 1996 diplomirala na Akademiji uporabnih umetnosti in oblikovanja v Beogradu na katedri za kostumografijo. Trenutno je na magistrskem študiju na temo Oblačilna in plesna kultura Romov v Srbiji. Pred odhodom v Slovenijo je oblikovala kostume v nekaterih beograjskih gledališčih, med drugim za predstavi Hamlet ter Romeo in Julija. Sodelovala je tudi na Majskem salonu v Beogradu leta 1997, 1998 in 2000.

Nimamo drugega sredstva za boj za boljši jutri kot angažma prek umetnosti; le umetnost je večna, vse ostalo je zelo minljivo.

Srboljub Milovanov