Na Dunaju, kjer se je rodila psihoanaliza, je na ogled razstava, ki izpostavlja likovne upodobitve sanj in travm, torej tistih izrazov naše podzavesti, ki jih preučuje psihoanaliza. Foto: Panos Kokkinias, Vassilis Polichronakis/Kunsthalle Wien
Na Dunaju, kjer se je rodila psihoanaliza, je na ogled razstava, ki izpostavlja likovne upodobitve sanj in travm, torej tistih izrazov naše podzavesti, ki jih preučuje psihoanaliza. Foto: Panos Kokkinias, Vassilis Polichronakis/Kunsthalle Wien
William Kentridge: Ulisse: ECHO Scan Slide Bottle (1998)
Na dvodelni postavitvi Traum & Trauma je zastopano okoli 40 uveljavljenih sodobnih vizualnih umetnikov. Foto: Kunsthalle Wien
Paul McCarthy: Manekenova glava (Mannequin Head) (1995)
Ob ogledu razstave Traum & Trauma se zdi, da umetnike bolj kot upodabljanje lepih sanj privlači razkrivanje temnih plati človeške eksistence. Foto: Kunsthalle Wien

V dunajskih muzejih Kunsthalle in MUMOK (Muzej sodobne umetnosti) je na ogled razstava Traum & Trauma (Sanje & travme), katere program predstavlja dela, ki izražajo sanje in travme. Postavitev izpostavlja dela okoli 40 uveljavljenih sodobnih umetnikov, ki so si 'drznili' upodobiti izmišljene svetove, ki jih še posebej radi preiskujejo psihoanalitiki. Razstavo v Kunsthalle obvladujejo ogromni predmeti, risbe in fotografije, razstavo v MUMOK-u pa zaznamujejo upodobitve temne plati človekove eksistence.

Psihoanaliza, porojena na Dunaju
Izbor mesta Dunaj za postavitev razstave o tistih proizvodih človeške domišljije, ki razkrivajo nezavedno, ni presenetljiv. Dunaj kot mesto, v katerem je deloval Siegmund Freud, namreč velja za rojstno mesto psihoanalize. Razstava tako izpostavlja življenje v nekakšnem 'nesvetu' oziroma 'predsvetu', v tistem okolju, v katerem se izražajo predispozicije za naše delovanje, ki pa obenem hitro utonejo v pozabo, če jih hitro ne izrazimo v nekem materialnem mediju.

Travme pogostejše kot lepe sanje?
Ob ogledu razstave se zdi, da so travme tiste, ki umetnike pritegnejo bolj kot pa prijetne sanje. Freud je travmo opredelil kot doživetje, ki v duševno življenje v kratkem časovnem obdobju vnese tako velik dražljaj, da ga naša duševnost ne more normalno predelati oziroma 'prežvečiti'. Zato se 'zmaliči' in bremeni naše nezavedno. V muzeju Kunsthalle poudarjajo, da je nekaterim umetnikom iz travmatske bolečine uspelo ustvariti pravo estetiko travme. Pri tem menda najbolj izstopajo Cindy Scherman, William Kentridge, Kiki Smith in Paul McCarthy. Povsem drugačen umetniški jezik govori eden izmed največjih mojstrov kiča Jeff Koons. Tudi njegova na videz vesela in živahna barvita dela so pogosto le izraz naše preplašenosti, našega strahu, spopasti se s travmo.

Na razstavi, za katero je velik del eksponatov iz svoje zasebne zbirke prispeval grški poslovnež Dakis Joanu, ki velja za enega najbolj vnetih zbiralcev sodobne umetnosti na svetu, so med drugim zastopani tudi Nigel Cooke, Urs Fischer, Chris Offili, Nedko Solakov, Friedrich Kunath, Paul Chabn, Maurizio Cattelan, Saul Fletcher in drugi. Postavitev bo na ogled do 4. oktobra.

Polona Balantič