Ustvarjanje enega ključnih slikarskih imen 20. stoletja, Marca Chagalla, bo po uradnem odprtju od srede do 29. marca za javnost na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana. Postavitev se osredotoča izključno na Chagallova grafična dela, ki sta jih iz svoje izbirke posodila nemška zakonca Chris in Berni Fetzer.

Zbiratelja, ki jima je uspelo v svoji galeriji v nemškem mestu Sontheim zbrati kar 500 Chagallovih grafik, sta za ljubljansko razstavo izbrala 100 grafičnih listov, ki so nastali med letoma 1923 in 1980. Kot nam je pojasnil Berni Fetzer, sta pri izboru del sledila predvsem želji, da zajameta pregled celotnega umetnikovega grafičnega opusa in s tem njegovega ustvarjanja na splošno.

Od domače ceste do velikih mitoloških in bibličnih zgodb
Razstavljeni grafični listi so razdeljeni na posamezne tematske sklope, od svetopisemskih prizorov, ki so nastali po Vollardovem naročilu, mitoloških podob za antični roman Dafnis in Hloa Longusa iz Lesbosa, serije Arabskih noči, Gogoljevih Mrtvih duš do značilnih cirkusantov. Zelo pester izbor motivike je značilen za celoten umetnikov opus, v katerem se podobe iz domačega Vitebska, vaščani pri delu, predmeti iz religioznih obredov, petelini, godci, koze in drugi spomini spontano srečajo na slikah in ustvarjajo nekakšen otroški svet. Kot je ob razstavi zapisal umetnostni zgodovinar in likovni kritik Brane Kovič, je Charles Sorlier v Mourlotovem ateljeju Chagalla večkrat opisal kot veliko dete, ki se vsako jutro znova rodi.
Chagall, ki je vedno zagovarjal, da je treba delati in verjeti v to, kar ustvariš, in se zato ni zmenil za teorije in manifeste, ki so klili v prvih desetletjih 20. stoletja, se je z grafiko prvič srečal, potem ko je dokončno zapustil domačo Sovjetsko zvezo in se za nekaj časa ustavil v Berlinu. Sledil je odhod v Pariz, kjer je ustvarjal najprej z jedkanico, nato pa v Mourlotovem ateljeju "odkril" litografijo. Ta je ostala njegova ljubljenka med grafičnimi tehnikami vse do konca, v njej pa je, kot piše Kovič, ustvaril več kot tisoč motivov.

Postavljanje novih standardov v litografiji
Konec 50. let je z 42 litografijami v sodelovanju s tiskarjem Charlesom Sorlierom za helenistično zgodbo Dafnis in Hloa postavil nove standarde v litografski tehniki. Opustil je standardni dvofazni postopek, pri katerem je prvi odtis namenjen konturam in kompozicijskim elementom, in se osredotočil le na barvne odtenke. Z uporabo zgolj barvnega odtisa pa je dosegel izjemne likovne učinke. Novost so začeli uporabljati tudi drugi grafiki, cikel Dafne in Kloe pa velja danes za vrhunec Chagallovega grafičnega ustvarjanja.

Druga pokrajina, druga svetloba
Zbirateljema Fetzer je z izbranimi deli nedvomno uspelo zaobjeti raznolikost Chagallovega opusa, v katerem v slogovnem oziru, torej pri obravnavi same risbe in vsebine, ne zasledimo nekih bistvenih prestopov. Pomembno so se po Kovičevih besedah spreminjali barvni poudarki, ki so bili vezani predvsem na spremembo okolja. Čisto drugačne so postale Chagallove barve in svetloba, ko se je preselil v Provanso in nato v Palestino.

35 let zbiranja
Fetzerjeva sta prvo delo svoje zbirke kupila pred 35 leti, potem ko sta njegovo delo zagledala pri Bernijevi sestri. Pet let pozneje sta ustanovila tudi svojo galerijo, v kateri dajeta še danes največji poudarek prav Chagallovi umetnosti oziroma njegovi grafiki. Sprva sta začela zbirati posamezna dela, po večjem nakupu 42-delnega cikla pa je nastala osnova za ustanovitev galerije. Svojo zbirko sta doslej predstavljala v različnih nemških mestih, Zürichu in Haagu, za vsako postavitev pa izbereta drugačen koncept.

Maja Kač
maja.kac@rtvslo.si