Marijo Magdaleno iz knjižnice Ambrosiana so skoraj 400 let pripisovali neznanemu Tizianovemu učencu. Restavratorska dela pa so nedavno razkrila napis Titianus fecit. Foto: EPA
Marijo Magdaleno iz knjižnice Ambrosiana so skoraj 400 let pripisovali neznanemu Tizianovemu učencu. Restavratorska dela pa so nedavno razkrila napis Titianus fecit. Foto: EPA
Tizian (domnevno): Marija Magdalena (detajl)
Ob čiščenju slike se je prikazal tudi motiv alabastrne vaze, pogost motiv na Tizianovih slikah. Foto: EPA
Tizian: Maria Maddalena penitente (1565)
Marijo Magdaleno je Tizian naslikal večkrat. Znani sta še upodobitvi, ki ju hranijo v palači Pitti v Firencah in v muzeju Ermitaž v Sankt Peterburgu.

Napis, ki seveda pomeni, da je sliko naredil vodilni predstavnik beneške renesančne šole 16. stoletja (1488-1576), je razkril, da je bila slika v lasti milanske knjižnice Ambrosiana kar 400 let napačno katalogizirana. Gre sicer za sliko z naslovom La Maddalena, ki prikazuje eno najskrivnostnejših in tudi kontroverznih biblijskih oseb Marijo Magdaleno. Čiščenje slike je razkrilo še eno podrobnost, ki nadalje potrjuje, da je platno Tizianovo delo. Prikazala se je podoba alabastrove vaze, namenjene shranjevanju dišavnic, ki je bila pogost motiv na Tizianovih slikah.

Slika, vredna pet stanovanjskih hiš
Nič manj pomemben dokaz avtorstva slike pa ni rokopis, ki ga prav tako hrani Ambrosiana. V njem kardinal Borromeo delo pripisuje Tizianu in zato zahteva, da kupec zanjo namesto ponujenih 300 plača 700 skudov (italijanskih srebrnikov, kovanih od druge polovice 16. do konca 18. stoletja). Vsota je bila za tiste čase precej zajetna in nikakor ne bi mogla biti zahtevana za delo neznanega slikarja, četudi bi ta za seboj imel šolanje pri Tizianu. Za 700 skudov je bilo namreč mogoče kupiti kar pet stanovanjskih hiš. Danes je slika vredna še precej več. Poznavalci umetniškega trga menijo, da bi se ob morebitni prodaji cena zagotovo vzpela do nekaj milijonov evrov.

Zbiranje novih dokazov o avtorstvu
Vendar pa slika na trg ne bo prišla, preden ne bo njeno avtorstvo zares dokončno potrjeno. Dozdajšnji dokazi izgledajo sicer zaupanja vredni, nikakor pa niso zadostni. Strokovnjaki morajo izvesti še več primerjalnih študij, vključujočih nesporno Tizianova dela in tako odkriti identičnost sloga, poteze s čopičem in drugih podrobnosti. Deli, ki ju bodo znova vzeli pod drobnogled, sta verjetno tudi sliki Marije Magdalene, katerih Tizianovo avtorstvo je izpričano. Prvo je Tizian naslikal leta 1532 in jo hranijo v firenškem muzeju Palazzo Pitti, druga z naslovom Maria Maddalena penitente (Marija Magdalena sporokornica) pa naj bi bila dokončana v letu 1565 in je danes na ogled v muzeju Ermitaž v Sankt Peterburgu.

Štiri stoletja napačnega pripisovanja avtorstva
Milanska knjižnica Ambrosiana je sliko La Maddalena hranila od leta 1618. Ime je dobila po svetem Ambrožu (okoli 338-397), milanskem škofu, ki velja za enega od štirih ključnih utemeljiteljev krščanske verske doktrine (drugi trije so sveti Hieronim, sveti Avguštin in papež Gregor I.) in patronu mesta Milano. Knjižnico je ustanovil kardinal Federico Borromeo (1564-1631), danes pa velja za eno najpomembnejših zgodovinskih knjižnic. Eden od njenih pomembnih oddelkov je tudi galerija Pinacoteca Ambrosiana, sicer pa knjižnica med drugim hrani nekaj rokopisov Leonarda Da Vincija, znameniti iluminirani rokopis Iliade, imenovan Ilia Picta in ljubezenska pisma, ki sta si jih izmenjevala Lucrezia Borghia in Pietro Baembo in ki je Lord Byron imenoval za najlepša ljubezenska pisma vseh časov.

Polona Balantič