Slika se bo najbližje nam ustavila v Londonu, po 15. novembru pa bo najbrž
Slika se bo najbližje nam ustavila v Londonu, po 15. novembru pa bo najbrž "izginila" v dobro varovano zasebno zbirko. Foto: Reuters

Tako kot si nikoli ne bomo v celoti znali razložiti nastanka vesolja, tako ne bomo mogli nikoli v celoti razumeti čudeža Leonardovih slik

Loic Gouzer (Christie's)
Leonardo da Vinci, Salvator Mundi
Slika Salvator Mundi je naslikana na leseni plošči in je velika 66 krat 47 centimetrov, po velikosti podobna da Vincijevi sliki Janeza Krstnika, ki je razstavljena v pariškem Louvru. Foto: Reuters
Leonardo da Vinci, Salvator Mundi
Salvator Mundi je Leonardo da Vinci naslikal za francoskega kralja Ludvika XII. med letoma 1506 in 1513. Ker je bila dostavljena po kraljičini smrti, se je Ludvik odločil, da jo podari verskemu redu v Nantesu, ki je bil s kraljico povezan. Foto: Reuters

Da je slika Salvator Mundi, ki je v rokah neimenovanega zbiratelja, zares delo italijanskega mojstra, so potrdili šele pred šestimi leti. Slika je bila namreč več let izgubljena, pozneje pa je veljalo prepričanje, da gre le za kopijo izvirnika. Mnogi jo označujejo za največje odkritje 21. stoletja.

Do danes se je ohranilo manj kot 20 del Da Vincija, čigar umetnine so bile zelo iskane že v času njegovega življenja. Umetnik se je rodil v Toskani leta 1452 in umrl v Franciji leta 1519. Vsa dela, razen slike Salvator Mundi, hranijo v muzejih ali so del drugih institucionalnih zbirk.


Priljubljen motiv med renesančnimi umetniki
Ikonografski tip Salvator Mundi je doživel številne upodobitve. Prikazuje Jezusa Kristusa z dvignjeno desnico v znak blagoslova in kristalno kroglo v levici. Med drugim so ga upodobili Tizian (1570), Andrea Previtali (1519) in Carlo Crivelli (1472).

"Salvator Mundi je bil naslikan v istem časovnem obdobju kot Mona Liza, med njima so očitne kompozicijske podobnosti," je ob napovedi dražbe za britanski časnik The Guardian povedal Loic Gouzer iz dražbene hiše Christie's. "Leonardo je bil edinstvena ustvarjalna sila in mojster enigmatičnosti," je dodal.

"Ko človek stoji pred njegovimi slikami, je nemogoče, da bi v celoti doumel skrivnosti, ki jih izžarevajo - tako Salvator Mundi kot Mona Liza sta odličen primer tega. Tako kot si nikoli ne bomo v celoti znali razložiti nastanka vesolja, tako ne bomo mogli nikoli v celoti razumeti čudeža Leonardovih slik," je še dejal Gouzer.

Umetnina, ki meri 45 x 65 centimetrov, bo pred dražbo 15. novembra v New Yorku razstavljena še v Hongkongu, San Franciscu in Londonu.

Od kraljevskega dvora do dražbe v ZDA
Strokovnjaki so z zgodovinsko dokumentacijo dokazali, da je bila slika nekoč v lasti angleških kraljev Karla I. in Karla II. V poznejšem obdobju lastništvo slike Salvator Mundi ni dokumentirano vse do 19. stoletja, ko jo je pridobil britanski zbiratelj sir Francis Cook, ki pa se očitno ni zavedal, da gre za da Vincijevo delo. Leta 1958 so pooblaščenci za Cookove zbirke Salvator Mundi na dražbi v Londonu prodali za borih 45 funtov, saj so jo pripisovali italijanskemu renesančnemu slikarju Boltraffiu, enemu najboljših da Vincijevih učencev.

Nazadnje se je slika znašla v zasebni zbirki v ZDA, ko so jo leta 2004 kupili na ameriški dražbi. Kot izgubljeno delo, ki stoletja ni bilo identificirano, se je delno restavriralo v muzeju Metropolitan Museum of Art. Upali so, da se bo izkazala za delo slavnega umetnika in v procesu restavracije potrdili prvotne domneve, da gre za da Vincijevo sliko.

Tako kot si nikoli ne bomo v celoti znali razložiti nastanka vesolja, tako ne bomo mogli nikoli v celoti razumeti čudeža Leonardovih slik

Loic Gouzer (Christie's)