Najstarejša pergamentna listina v arhivu je listina oglejskega patriarha Ulrika II. iz leta 1163, s katero podeljuje krstno in pogrebno pravico kapeli sv. Marjete v Velesovem. Foto: MMC RTV SLO
Najstarejša pergamentna listina v arhivu je listina oglejskega patriarha Ulrika II. iz leta 1163, s katero podeljuje krstno in pogrebno pravico kapeli sv. Marjete v Velesovem. Foto: MMC RTV SLO
Arhiv Slovenije, Gruberjeva palača
Prostori arhiva v Gruberjevi palači. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
false
Velika težava bo digitalizacija arhiva. Foto: BoBo
70 let Arhiva Republike Slovenije

Tako je bil arhiv že Državni arhiv Ljudske republike Slovenije, Arhiv Slovenije, Arhiv Socialistične republike Slovenije in Arhiv Republike Slovenije.

Kot je povedal namestnik direktorja arhiva Andrej Nared, ki je razstavo postavil skupaj s sodelavko Marijo Grabnar, je bil osrednji državni arhiv Slovenije ustanovljen 31. oktobra 1945, akt pa je stopil v veljavo 7. novembra istega leta.

Pionirsko obdobje arhiva predstavlja obdobje, ko je bil del kranjskega deželnega muzeja in nato Narodnega muzeja Slovenije. Pozivi k ustanovitvi arhiva so bili prisotni že na začetku 20. stoletja, a so bili realizirani šele leta 1945. Na drugih panojih so potem na ogled različni vidiki delovanja arhiva, med njimi tudi o pridobivanju primernejših prostorov za arhiv, ki ima danes prostore na Zvezdarski, na Kongresnem trgu, arhivske depoje na Roški cesti, za filmsko gradivo pa v Gotenici in Borovcu.

Z naraščanjem prostorskih kapacitet se je povečevalo tudi število zaposlenih. Tako je bilo leta 1950 v arhivu zaposlenih 16 ljudi, leta 2000 pa največ v zgodovini - 78. Danes jih je 67. Arhiv je v 70 letih vodilo osem direktorjev.

Velik izziv digitalizacija
Direktor Bojan Cvelfar je med lanskimi dejavnostmi arhiva izpostavil zahtevno delo pri pripravi za uporabo tistih fondov in zbirk, ki vsebujejo po zakonu varovane osebne podatke, ki jih je treba anonimizirati. To, kot je pojasnil, velja predvsem za arhivski fond Republiškega sekretariata za notranje zadeve Socialistične republike Slovenije iz leta 1931. Veliko tega gradiva so že digitalizirali - 970.000 posnetkov, od tega 170.000 letos.

Od prevzemov arhivskega gradiva je izpostavil izpis iz Centralne aktivne evidence na mikrofilmskih žepkih, ki ga je arhivu predal Dušan Lajovic iz Avstralije. Izpis je bil pred leti znan kot udba.net. Med pomembnimi dosežki je direktor omenil še razglasitev dokumentarnega gradiva podjetja Delo za zasebno arhivsko gradivo, s čimer je pridobilo status najvišje zaščite, izdajo sedmih publikacij ter projekt, s katerim so vzpostavili začetke elektronskega arhivskega gradiva. Omenil je še pripravo filmskih projekcij v sodelovanju s Slovensko kinoteko in sodelovanje na razstavi Arhivi - zakladnice spomina.

Razstava ob 25-letnici plebiscita
Ob 25-letnici plebiscita bodo 23. decembra postavili razstavo v Državnem zboru. Novost razstave, ki je bila v podobni postavitvi na ogled že pred petimi leti v Cankarjevem domu, je v interaktivni karti, ki prikazuje število volivcev v posameznih občinah, je povedala Alenka Starman Alič, ki je razstavo pripravila skupaj z Vesno Gotovina.

70 let Arhiva Republike Slovenije