Razstavo, ki se uradno odpira danes, posreduje madžarsko veleposlaništvo v Sloveniji. Njen avtor je Rudolf Klein, predstavljene pa so ohranjene in izginule sinagoge iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, Madžarske, Avstrije, Slovaške, Češke, Poljske in Romunije, tipologija njihovih arhitekturnih značilnosti in vpetost v prostor in čas.

Ruševine pričajo o preganjani civilizaciji
V drugi svetovni vojni in po njej je bilo mnogo sinagog, ki jih boste spoznali na razstavi, porušenih, med ohranjenimi pa jih je danes veliko takih, ki so namenjene zgolj za kulturno rabo. Ne glede na to, ali so sinagoge v ruševinah ali pa so jih obnovili, so priče prvotne slave tragično uničene kulture, ki nas opominjajo na neizmernost njene izgube, so zapisali organizatorji razstave.

Vloga sinagoge v življenju Juda
Sinagoga v življenju Judov v diaspori zavzema osrednje mesto, ki ni zgolj prostor bižje navzočnosti, temveč tudi prostor za zbiranje članov skupnosti oziroma molilnica in hiša učenja, pravi Klein in dodaja, da je najbrž nastala v času babilonskega izgnanstva, ko Judje niso mogli obiskovati Salomonovega templja.

Počasen premik proti središču in svobodnejša kompozicija
Tipološki razvoj sinagog v vzhodni Srednji Evropi od poznega 18. stoletja pa vse do holokavsta je bil povezan s postopnim izboljševanjem družbenega položaja Judov, ki so živeli na tem območju. Tako so na primer v 18. stoletju sinagoge gradili na dvoriščih in daleč stran od središč naselij, po letu 1840, ko so se Judje lahko brez omejitev naselili tudi v svobodnih cesarskih mestih v habsburški monarhiji, so jih gradili vse bolj proti robu zemljišča, bliže ulici, od leta 1880 pa so že obvladovale svoj neposredni okoliš.

V tem času so tudi izgubile prejšnjo kodifikacijo in postale svobodna kombinacija kompozicijskih in slogovnih elementov z različnimi konstrukcijskimi sistemi. Razlikovale so se po velikosti, legi in razmerju do okolice, njihova oblikovna pestrost pa je razkrivala individualne izraze skupnosti, ki so jih zgradile, med drugim ugotavlja avtor razstave.

Razstavo, s katero se je septembra lani uradno začel projekt Evropski dnevi judovske kulture 2015 v mariborski sinagogi, bo odprl madžarski konzul v Lendavi Zoltan Marky.