.

Francoski novi val (Nouvelle Vague) je v enem desetletju, od poznih petdesetih, predvsem pa skozi šestdeseta leta prejšnjega stoletja, v filmsko umetnost vnesel marsikakšno novost, ujel pa je tudi temeljne politične in socialne spremembe tedanjega časa. Na nastanek skupine režiserjev, ki so se povezali v nikdar "uradno" organizirano gibanje, sta vplivala italijanski neorealizem in na neki način tudi klasični hollywoodski film. Režiserji, kot je recimo Jean-Luc Godard, še danes slovijo po svoji prosti, eksperimentalni obliki in upiranju predpisom klasičnega hollywoodskega filma (na primer s poseganjem po elementih dokumentarnega filma).

Zelo francoska razstava
Fotografije dogajanja za kamerami Raymonda Cauchetiera bodo javnosti predstavljene prvič v londonski galeriji James Hyman Gallery. Na posnetkih vidimo, kako je bilo na snemanjih Goddardovega Do zadnjega diha, Lole Jacques Demyja in Jules in Jima Francoisa Truffauta. Kot so razstavo (zelo po britansko) opisali organizatorji, je zelo francoska; veliko spogledovanja, šobljenja, poljubljanja, skratka seksapila. Jean Seberg je na primer videti precej zapeljiva s Chesterfieldovo cigareto v roki, Anouk Aimee kot Lola je - svoji vlogi primerno - sila "lolitasta", Jeanne Moreau pa na mostu lovita njena ljubimca.

Cauchetier je postal fotografski kronist novega vala po tem, ko je kot fotograf dobil delo pri snemanju Do zadnjega diha. Film, mimogrede, letos praznuje svojo 50 obletnico. Cauchetier se spominja kako je prvega snemalnega dne Godard skušal razložiti svoje metode: "Popolnoma preplašena Jean Seberg je hotela zapustiti snemanje tisti trenutek in se vrniti v Iowo. Takrat še ni vedela, da ji bo vloga prinesla mednarodno slavo. Godard je bil zelo hladen. Nihče si ni mislil, da bo film sploh predstavljiv ... In potem se je zgodil čudež".

Ujeti ključni trenutki
Danes 90-letni fotograf je bil v veliki meri samouk. Prve posnetke je naredil, ko je bil star 30 let, medtem ko je kot novinar služil francoskim silam v Indokini. Ko se je vrnil v Pariz se je znašel v krogu mladih filmskih umetnikov in kritikov, kar ga je pripeljalo do novovalovcev, s katerimi je ostali povezan vse do leta 1968. Cauchetier je veliko slikal tudi na popotovanjih, med drugim pa se je ukvarjal tudi s slikanjem in romanskim kiparstvom.

Moč Cauchetierove fotografije ne izhaja zgolj iz dejstva, da so na slikah ovekovečena velika filmska imena, ali zaradi pridiha umetniškega, ki ga filmi novega vela izžarevajo, temveč predvsem iz tega, da je pred vsemi drugimi vedel, kako ujeti duh dogajanja, ki je pozneje dobilo ime francoski novi val. Drugače kot preostali fotografi, ki so snemanje fotografirali zgolj v reklamne namene, se je Cauchetier svoje dela lotil bolj kot fotoreporter in tako ujel marsikateri ključni trenutek.