V obdobju, ko je bil seks v Los Angelesu še tabu in ko so morali igralci podpisovati pogodbe, ki so jih zavezovale k moralnosti, v času, ko Marilyn Monroe še ni bila poosebljenje tako Hollywooda kot tudi seksapila, se je igralka seveda bala posledic, ki bi jih golo fotografiranje lahko imelo za njeno kariero. Pogodbo, s katero je dovoljevala objavo fotografij, je podpisala kot "Mona Monroe", da bi skrila svojo identiteto.
A časi so bili pač hudi. Leta 1949 se je Norma Jeane Mortenson znašla v finančni stiski: zamujala je s plačilom stanarine, avtomobil pa so ji zasegli. In takrat ji je pot prekrižal fotograf Tom Kelley. Nastale so fotografije, ki se niso samo vpisale v zgodovino popkulture, pač pa so "spremenile hollywoodsko percepcijo tega, kaj je sprejemljivo in kaj se bo prodajalo", kot je v kontekstu razstave pojasnil Pierre Vudrag, predsednik podjetja Limited Runs, ki se ukvarja s preprodajo redkih in vintage posterjev.

Po nekaj dneh razmisleka o tem, ali sploh hoče pozirati gola, je Marilyn privolila v fotografiranje in 27. maja 1949 dve uri preživela v Kelleyjevem studiu. Med nastalimi fotografijami je bila tudi ena najslavnejših podob ameriške popkulture, slika, ki je pozneje postala naslovnica prve številke Playboya in ki je takrat še neznani reviji pomagala do uspeha.

Pomagala etablirati Playboy
Mladi Hugh Hefner je decembra 1953 za 500 dolarjev odkupil pravico za uporabo fotografij; Marilyn je tako postala "duplerica" oz. "Sweetheart of the month" inavguralne številke. Ker nihče ni vedel, ali se bo koncept revije sploh prijel, prve številke niso niti oštevilčili - nato pa je bilo prodanih več kot 54 tisoč izvodov. Hefnerjev imperij je bil rojen.

Fotografije so že nekajkrat za las ušle uničenju, trdijo organizatorji postavitve, ki so razstavili tudi originalne separate. Obiskovalci tako lahko sami vidijo, koliko dela in posvečanja podrobnostim je bilo potrebno, ko so se sestavljali koledarji, revije in podobno.

Ni se pustila skriti
Ko so fotografije prvič pricurljale v javnost, je studio od Monroejeve zahteval, naj zanika, da je to res ona, češ da bi vse skupaj lahko uničilo njeno vzhajajočo kariero, še preden se je ta dobro začela. A dekle si ni pustilo ukazovati: leta 1952 je novinarki Aline Mosby prostodušno priznala, da je dekle s koledarja, ta pa je spisala igralki precej naklonjen prispevek o vsem skupaj.

Tudi odziv javnosti je bil, presenetljivo, skoraj enoglasno pozitiven: Marilyn Monroe je tako rekoč čez noč zaslovela. "To je za vedno spremenilo narodovo dojemanje golote, spolnosti in tega, kaj se za igralke spodobi oziroma ne spodobi," povzema Vudrag.