Na razstavi so najdbe predstavljene s slikovnim in kartografskim gradivom. Vojaško zapuščino najstarejših obdobij prikazujejo najdbe orožja iz različnih arheoloških obdobij s posoških najdišč; skupno bo v pivškem muzeju na ogled 50 razstavnih predmetov.

Od alpskih zaporov do rapalske meje
Pozornost namenjajo tudi prikazu utrdb in utrdbenih sistemov - poznorimskim alpskim zaporom iz 3. in 4. stoletja, gradu na Kozlovem robu, katerega prve omembe segajo v 11. stoletje, trdnjavi Kluže s konca 15. stoletja, utrdbam iz 19. stoletja, kot so utrdba na Predelu ter utrdbi Kluže in Fort Herman, ter Alpskemu zidu in Rupnikovi črti ob Rapalski meji iz prve polovice 20. stoletja.

Na razstavi predstavljajo tudi vojašnice, ki so bile v Posočju prisotne že ob koncu 19. stoletja. Prva osrednja vojašnica v Tolminu pa je bila zgrajena šele dve leti pred prvo svetovno vojno.

Predstavljene so tudi uniforme in osebni predmeti častnikov in vojakov, ki pričajo o prisotnosti različnih vojaških formacij v Gornjem Posočju v zadnjih dveh stoletjih.

"Večna meja"
"Posočje je že tisočletja območje na stiku različnih kulturnih in etničnih skupin. To je razvidno že iz arheoloških ostalin železne dobe, predvsem pa rimskega in zgodnjesrednjeveškega obdobja. Tudi zgodovinska, geografska in kartografska slika pokrajine ob Soči kaže na večno mejo, branike in razmejitvene črte, kar je hkrati osrednji predmet razstave. Zanje so se skozi stoletja srednjega in novega veka bojevale različne vojske in s tem pustile neizbrisne sledi, ki so razvidne predvsem na primeru utrdb iz 19. in prve polovice 20. stoletja," opozarja direktorica Tolminskega muzeja Damjana Fortunat Černilogar, ki je skupaj s kustosom Mihom Mlinarjem tudi avtorica razstave.