Pravzaprav ni bila golota plesočega dekleta tista, ki je povzročila razburjenje, ampak celoten prizor, ki je namigoval na razvratno življenje antičnih Pompejcev. Čeprav so pod vulkanskim pepelom pokopano mesto odkrili že konec 16. stoletja, je bila druga polovica 19. stoletja čas njihovega ponovnega odkritja. Leta 1863 so potekala velika izkopavanja, navdušeno so odkrivali stare freske, arhitekturo in razne predmete prebivalcev tragičnih Pompejev.
"Mesto je sicer leta 1599 že odkril arhitekt, ki je naletel na freske z erotičnimi priozri. Te so naglo zakopali nazaj in preostanek antičnega mesta pustili pri miru," so pojasnili v Bonhamsu. Po novem odkritju mesta v 19. stoletju, so še pojasnili, je antična kultura rimskega cesarstva močno vplivala na tedanje umetnike.
Naslon na antično liriko
Žgečkljive zgodbe o razvratu, ki so se širile po odkopavanjih v Pompejih, naj bi navdihnile tudi Poynterja pri slikanju Jonskega plesa. Gre za upodobitev Horacijeve pesmi o mlademu dekletu, ki ga izženejo iz Grčije in z Jonskega otočja, naslikana pa je v trenutku, ko pleše pred svojo rimsko ljubimko.
Pri dražbeni hiši Bonhams imajo sliko iz leta 1895 za najpomembnejše Poynterjevo delo, pričakujejo pa, da jo bodo prodali za 400.000 funtov (470.324 evrov). Nazadnje jo je javnost videla leta 1915, ko jo je kupil zasebnik.
Javnost šokirana, stroka navdušena
Jonski ples so prvič razstavili v Kraljevi akademiji v Londonu, od umetnika pa ga je kupil znan zbiratelj Robert English. Ob njegovi smrti leta 1914 so jo prodali skupaj s celotnim zbirateljevim posestvom. Kot izjemen dogodek jo dražitelji napovedujejo tudi zato, ker je bila slika toliko časa 'skrita' v zasebnih prostorih, novemu lastniku v nakup pa jo bo dražbena hiša Bonhams ponudila 10. julija na dražbi slik iz 19. stoletja.
Po prvi predstavitvi v Kraljevi akademiji so bile strokovne kritike sliki v resnici naklonjene. Opevale so Poynterjev klasicizem, sliko pa primerjali z mojstrovinami velikih slikarjev, kakršen je bil Tizian. Leta 1902 je bila med tistimi slikami, ko so jih izbrali za predstavitev najimenitnejših del britanske umetnosti na razstavi v Melbournu.
Mojster velikih historičnih prizorov
Edward John Poynter je bil sin arhitekta Ambrosa Poynterja. Rodil se je leta 1836 v Parizu, a so se njegovi starši kmalu zatem vrnili na britanski otok. Poynter je dosegel praktično vse pomembne funkcije v prestižnih umetniških ustanovah - po smrti ustanovitelja prerafaelitske bratovščine Johna Millaisa so ga izvolili za predsednika Kraljeve akademije, med letoma 1894 in 1904 je bil direktor Narodne galerije, prav v času njegovega mandata so odprli galerijo Tate, leta 1898 je prejel viteški naziv in še častno diplomo Univerze v Cambridgeu. Umrl je 26. julija leta 1919.
To je bil čas, ko so v Franciji salonska pravila kršili impresionisti in tudi v britanskih akademskih krogih so še vedno najbolj cenili monumentalno historično slikarstvo, po čemer je slovel prav Poynter. Znanw so bile njegove upodobitve Izraelcv v Egiptu iz leta 1867, obisk raljiceiz Sabe (1871–75), pa tudi mozaiku glavnega preddverja Westminstrske palače s prizorom sv. Jurija v boju z zmajem. Zaradi vsebine njegovih del in stika s pisateljem Rudyardom Kiplingom domnevajo, da je bil član prostozidarske lože. Grafike, ki so nastale po njegovi sliki Kraljica iz Sabe obišče Salomona, pa so našli v številnih prostorih prostozidarskih lož na različnih koncih sveta.