Razstava, ki jo v Galeriji Kresija odpirajo drevi ob 19. uri, bo na ogled do 27. avgusta.

S prakso, da začne z risbo in od tod gradi sliko, nadaljuje prikaz umetniške izjave in gre po poti od prvega likovnega zapisa ideje do njene zaključne manifestacije. Ta metoda "ni odraz zgolj slučajnega delovnega procesa umetnika, nasprotno, v njej leži kleč problema, s katerim se slikar v razstavljenih delih ukvarja – z nastankom umetniške izjave, od prvega likovnega zapisa ideje do njene zaključne manifestacije, s tem pa tudi učinkovitosti in dejanske možnosti njenega nagovora," je zapisala kustosinja Maja Kač.

Humor kot zapeljiva vstopna točka
Končna podoba Preglovih del ni nikoli zgolj prenos narisane linije na platno, temveč je rezultat domišljenih premen, preobražanj, metamorfoz. "V teh delih ni ničesar naglega, so premišljeno grajene strukture, ki resda zvabijo gledalca s krinko humorja, obdržijo pa s podrobnostmi, v katerih je ujet odsev poglobljene umetnikove refleksije," še piše v razstavnem besedilu. Humor, ki je značilen za njegov likovni nagovor, je "vedno zgolj zapeljiva vstopna točka, žametna prevleka, ki prekriva oziroma odkriva resnico".

Za ustvarjanje Arjana Pregla je značilen tudi družbenokritični premislek, ki ga je privedel do tega, da je ost uperil vase – vase kot umetnika in s tem tudi v umetnost samo. V tokratni seriji slik in risb se tako sprašuje, kaj mu slikarstvo omogoča, koliko je umetnost omejena na odpiranje vprašanj in nakazovanje razpok in koliko more te komentirati ali celo spremeniti. Kot je umetnik dejal v lanskem intervjuju za MMC, je slika "en medij od mnogih. Ima sicer zelo dolgo in močno zgodovino, ampak prav zato je treba raziskovati in premišljevati, kaj natančno lahko pokažeš in poveš s sliko."

Premislek o transformaciji umetniške izjave skozi čas
Podobno kot v dosedanjem ustvarjanju tudi v seriji Slikarske samosabotaže "preobraža in modificira motivna izhodišča, rituale in premise zasidrane ikonografije, ki so mu izziv za premislek o transformaciji umetniške izjave skozi čas; a ne toliko v smislu raznoterosti njenih form, prej permanentnosti potrebe po njenem obstoju," je še zapisala Maja Kač.

Leta 1973 v Ljubljani rojeni Arjan Pregl je diplomiral na tamkajšnji Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje (ALUO), kjer je zaključil tudi magistrska študija iz slikarstva in grafike. Svoje umetniško izobraževanje je izpopolnil na Indiana University of Pennsylvania v ZDA.

Ob slikarstvu, grafiki in ilustraciji se posveča tudi pisanju in pedagoškemu delu. Za svoje delo je prejel več nagrad in priznanj, med drugim tudi nagrado Ivane Kobilca. Za sabo ima 50 samostojnih in več kot 200 skupinskih razstav. Njegova dela so vključena v več javnih in zasebnih zbirk, med drugim v MG+MSUM in MGLC Ljubljana.