Delo kultne osebnosti v slovenski likovni kulturi, kakor je slikarja, striparja in ilustratorja opisal Andrej Smrekar, so zbrali na razstavi v galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju. Na odprtju sta o Gatnikovem delu spregovorila Andrej Smrekar in Lev Menaše.
Omenjena Smrekarjeva oznaka Gatnika temelji na umetnikovem monumentalnem posegu v popkulturo v enem najplodnejših zgodovinskih trenutkov 20. stoletja, kamor sodijo vizualne forme, kot so strip, plakat, nosilci zvoka in likovna podoba študentskega tednika Tribuna.

Podobe magičnega realizma
Likovni kritik in umetnostni zgodovinar Lev Menaše ga, čeprav je Gatnik širši javnosti najbolj znan kot ilustrator in avtor kultnih slovenskih stripov, še vedno doživlja predvsem kot slikarja, slikarstvu pa se tudi umetnik sam najraje posveča. Avtorja številni uvrščajo med neorealiste, vendar bi po Menašejevem mnenju Gatnikovemu opusu morda najbolj ustrezala oznaka magičnega realizma.
Leta 1945 rojeni Ljubljančan je študiral med letoma 1964 in 1969 na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, po diplomi pa študij nadaljeval na slikarski specialki. Njegov opus je zelo obsežen, znan pa je predvsem kot avtor knjižnih oprem, stripov (Magna Purga), plakatov, filmskih in gledaliških scen, celostnih podob, znakov, ovitkov nosilcev zvoka, fotografij, risb, akvarelov in slik.
Vrsta nagrad za izjemen opus
Leta 1969 je bil nagrajen s študentsko Prešernovo nagrado, leta 1983 je prejel Levstikovo nagrado, leta 1997 pa plaketo Hinka Smrekarja za najlepšo slovensko knjigo za otroke in mladino ter zlato diplomo na 3. bienalu slovenske knjižne ilustracije. Pred dvema letoma je prejel še plaketo Hinka Smrekarja za ilustracije teoretičnih besedil o humorju in nagrado Hinka Smrekarja na področju ilustracije. Letos je bil nagrajen s Prešernovo nagrado za življenjsko delo na področju likovne umetnosti.
Razstava v galeriji na Glavnem trgu 18 bo na ogled do 22. januarja.