Kot je ob razstavi zapisal kustos Brane Kovič, so v središču postavitve tisti fotografi, ki se odlikujejo z avtorsko prepoznavnostjo, potrjeno z dolgoletnim vztrajnim raziskovanjem in avtorefleksijo. Med temi so Tone Stojko, Jure Eržen in Irena Herak. Po kustosovih besedah razstava ne predstavlja najmlajših, ki šele iščejo način za izraz svoje govorice ter pogosto nihajo med smernicami, vzori in lastnimi hotenji.

Znotraj vsake ustvarjalne produkcije je osrednja razvojna linija, ki povzema prevladujoče smernice medija v določenem časovnem in prostorskem izrezu, spremlja pa jo vrsta vzporednih in prav tako pomembnih pojavov in praks, ki jih je treba obdelati in ovrednotiti.

Kot piše Kovič, se je odnos do fotografskega medija korenito spremenil na stičišču šestdesetih in sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Predtem je namreč fotografija veljala za samozadostno enklavo, ki ni vznemirjala drugih umetnostnih področij. V redkih primerih so eksperimentiranja z njenimi likovnimi učinki obveljala le za vzporedno dejavnost slikarjev in grafikov.

Prenovljena izraznost osemdesetih let
To obdobje je bilo prelomno tudi za številne slovenske fotografe, med katerimi so se najbolj uveljavili avtorji, rojeni med letoma 1950 in 1960, z novimi temami in izraznostjo pa so jim sledili spremljevalci pankovske in sploh alternativne scene v tudi družbeno naelektrenih osemdesetih letih. Sledila je generacija, ki se je oblikovala v samostojni Sloveniji - nekateri od njih so se izšolali v tujini, drugi pa v študijskih programih, nedavno vpeljanih v različne višje in visoke strokovne šole v Sloveniji. Kustos je razstavi, ki bo odprta do 11. septembra, dodal še segment izbranih del nekaterih slovenskih fotografov, ki uspešno delujejo v tujini.