Razstava Risba na Slovenskem II. 1940-2009 združuje 315 del 138 umetnikov. Izbor je bil narejen v konsenzu skupine sedmih kolegov - v skupini so bili Aleksander Bassin, Majda Božeglav Japelj iz Obalnih galerij Piran, Robert Inhof iz Galerije Murska Sobota, Marko Košan iz Koroške galerije likovnih umetnosti ter Sarival Sosič in Alenka Trebušak iz Mestne galerije - ki pokriva tudi generacijske poglede posameznih kustosov. Foto: www.msu.hr
Razstava Risba na Slovenskem II. 1940-2009 združuje 315 del 138 umetnikov. Izbor je bil narejen v konsenzu skupine sedmih kolegov - v skupini so bili Aleksander Bassin, Majda Božeglav Japelj iz Obalnih galerij Piran, Robert Inhof iz Galerije Murska Sobota, Marko Košan iz Koroške galerije likovnih umetnosti ter Sarival Sosič in Alenka Trebušak iz Mestne galerije - ki pokriva tudi generacijske poglede posameznih kustosov. Foto: www.msu.hr
Do 21. septembra bodo razstavljene risbe, ki so nastale v različnih likovnih tehnikah in predstavljajo reprezentativen vpogled v slovensko umetniško risbo zadnjih 70 let, pa tudi kontinuiteto risbe kot samostojnega poglavja slovenske likovne umetnosti. Zagrebško razstavo spremlja tudi obsežna monografija z interpretativnimi kritičnimi pojasnili o vsakem avtorju. Foto: MMC RTV SLO

Razstavo, ki predstavlja enak izbor risb iz istoimenske razstave, ki je bila lani postavljena v Mestni galeriji Ljubljana, je odprla slovenska ministrica za kulturo Majda Širca. Med drugim je v svojem govoru povedala, da je risba eno drznejših, zahtevnejših in najbolj vznemirjajočih žanrov znotraj likovnega področja, ker nas postavlja pred zelo zahtevno in odgovorno potezo, ki je ne smemo zgrešiti, potezo, ki je enkratna in ki je po drugi strani večkrat matrica, podlaga ali izhodišče za druge likovne prakse. Te so se po njenem prepričanju posebej danes izgubile v mnogoterih postmodernističnih umetniških žanrih.

Trojica, ki je izšla iz zagrebške akademije
Širca je poudarila pomembnost razstave za slovensko umetnost, pa tudi izjemno sodelovanje s Hrvaško, ko gre za kulturo. Tudi hrvaški minister za kulturo Božo Biškupić je ob odprtju poudaril, da je slovenska razstava svečanost skupnosti in medsebojnega spoznavanja. Spomnil je, da predstavljajo trije velikani slovenske in evropske umetnosti - Zoran Mušić, Gabriel Stupica in Marij Pregelj - simbol skupne kulturne sredine, ker so študirali na likovni akademiji v Zagrebu.

Mlajše generacija in njihova risba
Risbe omenjene trojice odpirajo tudi postavitev razstave, je povedal njen kustos in umetnostni zgodovinar Aleksandar Bassin, ki je dodal, da risanje nikoli ni bilo trendovsko ekskluzivno. Kot je povedal, je razstava postavljena po starosti umetnikov in ne njihovih del. Po treh omenjenih avtorjih sledijo dela izbranih umetnikov, od kiparjev in grafičarjev do slikarjev srednje generacije. V zadnjem delu razstave so mladi, ki so bili rojeni v 70. ali 80. letih prejšnjega stoletja, in ravno oni po Bassinovih besedah najbolj izražajo prihodnost risbe, ki zavedno in neobremenjeno živi svoje polno likovno življenje.