SLOVENSKI DELI V EVROPSKI ZBIRKI

Mušič in Stupica v Narodni galeriji

Zbirka Narodne galerije, v katero so vključena pomembna dela evropskega slikarstva, je bogatejša za dve umetnini slovenskih avtorjev.

Gabrijel Stupica: Lucija v starinskem oblačilu (1953)

V osrednji slovenski ustanovi za starejšo umetnost bosta tako na ogled gvaš na papirju Interier De Pisisovega ateljeja Zorana Mušiča (1944) in olje na platnu Lucija v starinskem oblačilu Gabrijela Stupice (1953). Narodna galerija ima sicer dve ločeni zbirki; zbirko slovenske umetnosti in zbirko evropskih slik, ki sta bili doslej strogo ločeni.

Evropa v Sloveniji in Slovenija v Evropi
Vendar pa so nekateri slovenski ustvarjalci tudi pomembni predstavniki evropske umetnosti. "Tako kot moramo Francesca Robbo ali Valentina Metzingerja videti na določen način med našimi umetniki, si moramo prizadevati umestiti tudi najpomembnejše dosežke slovenskih umetnikov med dela predstavnikov drugih evropskih šol," je na slavnostni seji ob uvrstitvi omenjenih del v evropsko zbirko povedal direktor galerije Andrej Smrekar.

Zaenkrat na posodo
Narodna galerija je sliki zaenkrat dobila na posodo, in to s podpisom pogodbe z Moderno galerijo (ki je doslej hranila delo Zorana Mušiča) in Marlenko Stupica (ki je hranila delo Gabrijela Stupice).

Ob obisku italijanskega slikarja
Mušičevo delo De Pisisovega ateljeja je nastal ob umetnikovem obisku italijanskega mojstra Filippa de Pisisa. Mušič je njegove delovne prostore upodobil tako, kot da bi jih videl skozi de Pisisove oči. Tudi zato je delo v evropski zbirki dobilo prostor ob de Pisisovi sliki Blaženi Labre.

Konec temnega obdobja
Lucija v starinskem oblačilu pa je svojevrsten portret ustvarjalčeve hčere. Delo sodi na konec temnega obdobja umetnika, ko je v premišljanju modernistične tradicije meditiral ob delih Valasqueza, Goye in Maneta.