Projekt 1957-1986 - Umetnost od zatona modernizma do vzpona globalizacije se je oktobra lani začel z mednarodno konferenco na Dunaju, vključuje pa še seminarje v Ljubljani, Bratislavi, Barceloni in na Dunaju, razstave v Barceloni, Ljubljani, Eindhovnu in Antwerpnu ter zaključno publikacijo septembra prihodnje leto. Foto:
Projekt 1957-1986 - Umetnost od zatona modernizma do vzpona globalizacije se je oktobra lani začel z mednarodno konferenco na Dunaju, vključuje pa še seminarje v Ljubljani, Bratislavi, Barceloni in na Dunaju, razstave v Barceloni, Ljubljani, Eindhovnu in Antwerpnu ter zaključno publikacijo septembra prihodnje leto. Foto:
Petr Štembera: Joining (with Tom Marioni), 1975
Skupina razstavljenih del temelji na uporabi fotografije, filma in videa v smislu raziskovanja medijske podobe v socrealističnem družbenopolitičnem družbenem kontekstu.

V sklopu medinstitucionalnega projekta Internacionala bodo 13. maja v Muzeju sodobne umetnosti v Barceloni (MACBA) odprli razstavo Muzej vzporednih narativov. Na postavitvi, ki jo je zasnovala direktorica Moderne galerije Zdenka Badovinac, bo predstavljen izbor del iz zbirke Arteast 2000+ ter iz nacionalnih zbirk galerije.

V muzeju MACBA bo do 2. oktobra na ogled več kot 100 del iz obeh zbirk, ki jih je ustvarilo 62 umetnikov in osem umetniških skupin iz večine vzhodnoevropskih držav. Zbirka Arteast 2000+ je bila namreč že zasnovana kot mednarodna zbirka, kar je eden izmed razlogov za vabilo v MACBA. Zbirka je pionirska v svetovnem merilu ter velik poudarek namenja vzhodnoevropskim povojnim avantgardam.

1957-1986: Umetnost od zatona modernizma do vzpona globalizacije
Na postavitvi Muzej vzporednih naratiovov, ki bo prva razstava v sklopu projekta Internacionala, bo poseben poudarek na obdobju med letoma 1957 in 1986. V prvi skupini del bo predstavljen t. i. body art in druge oblike performansa. Drugo skupino sestavljajo svojevrstne oblike happeningov in ritualov, tretjo pa umetniške akcije, v katerih so kolektivne metode dela postale osrednja tema umetnosti. Predstavljene bodo še akcije v javnem prostoru in dela, ki tematizirajo določene oblike totalitarizma, predvsem dela retroavantgardnih umetnikov in predstavnikov soc arta.

Poleg del iz zbirk Moderne galerije bosta predstavljena še dva projekta samozgodovinjenja, in sicer arhiv Zofije Kulik in Juliusa Kollerja ter "fiktivne zgodovine" Alexandra Dornerja, skupine Irwin in Mladena Stilinovića.

Spregledani zunaj domačih meja?
Poseben del bodo predstavljali shematski prikazi prisotnosti del sodelujočih umetnikov v raznih zbirkah. Umetniki so namreč posebej za razstavo izpolnili vprašalnik o vključenosti svojih del v različne zbirke in tako posredovali bistvene podatke o nedelovanju umetnostnega sistema v Vzhodni Evropi.

Vzhodna Evropa malo drugače
Razstava bo presegla utečene načine predstavitve vzhodnoevropske umetnosti, ki želijo predvsem podati zgoščeno informacijo o umetnosti v regiji. Poleg tega, da bo ponudila dober pregled povojnih avantgard v Vzhodni Evropi, je njena naloga prinašati tudi nova znanja o regiji, je poudarila Badovinčeva.

Od Španije do Nizozemske
V projektu Internacionala poleg muzeja MACBA in ljubljanske Moderne galerije sodelujejo še Van Abbemuseum iz Eindhovna, Museum van Hedendaagse Kunst iz Antwerpna in Julijus Koller Society iz Bratislave.