Prva svetovna vojna je bila prva vojna, v kateri so uporabljali sredstva za množično pobijanje. Zaradi grozot, ki jih je ta novi način bojevanja povzročil, so številni menili, da je bila vojna trenutek iztreznitve za evropskega človeka, ki si nikoli več ne bo upal zanetiti tako velike vojne. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije
Prva svetovna vojna je bila prva vojna, v kateri so uporabljali sredstva za množično pobijanje. Zaradi grozot, ki jih je ta novi način bojevanja povzročil, so številni menili, da je bila vojna trenutek iztreznitve za evropskega človeka, ki si nikoli več ne bo upal zanetiti tako velike vojne. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije
Znak 2. gorskega strelskega polka
Prva svetovna vojna je bila za Slovence tragična tudi zato, ker so se znašli na dveh polih - v avstro-ogrski in italijanski vojski. Foto: Muzej novejše zgodovine Slovenije

Gostujočo razstavo, ki so jo odprli ravno na 91-letnico začetka 12. in obenem zadnje bitke na soški fronti, sta skupaj pripravila Kobariški muzej in Muzej novejše zgodovine Slovenije. Gre za razstavo, ki je nastala ob 90. obletnici konca prve svetovne vojne, predstavljena pa je že bila v Ljubljani. Razstava je organizirana štiridelno (Slovenski polki in vojaki, Fronta, Zaledje in Spomin), osrednji poudarek razstave pa je namenjen slovenskim možem v avstro-ogrski vojski in bojiščem, na katerih so se borili. Njihove usode so bile žalostne ne samo zato, ker so na bojiščih preživeli del najlepših let življenja, ampak tudi zato, ker po vojni nihče ni zares prisluhnil njihovim izkušnjam.

Nerazložljivi in škodljivi povojni molk
Ta molk o dogajanju na bojiščih tako imenovane velike vojne delno popravlja tudi razstava Slovenci in prva svetovna vojna 1914-1918. Omemba molka pa je pomembna tudi zato, ker bi morda bil zanimiv razmislek o tem, ali bi morebiti lahko večja pozornost izkušnjam vojakov okrepila zavest človeštva o nujnosti drugačnega reševanja konfliktov. Ravno s prvo svetovno vojno se namreč začne nov način množičnega bojevanja. Ne gre več za 'častni boj' moža na moža, ampak za uporabo sredstev za množično eksterminacijo ljudi z bojnimi strupi in bombami. V tem smislu je prva svetovna vojna začetek razčlovečenja vojaka in tudi civilistov, napadi na katere postanejo nova vojna strategija.

Prva svetovna vojna - trenutek preobrazbe Evrope
Obenem je prva svetovna vojna ključna cezura v evoluciji predvsem tako imenovanega razvitega sveta v moderno družbo. Velika vojna, za katero so po njenem koncu številni zares verjeli, da je zaradi velikega opustošenja, ki ga je povzročila, zares pomenila trenutek iztreznitve in da je bila zato tudi zadnja vojna sploh, je namreč dokončno pometla z ostanki iz fevdalizma nadaljujoče se tradicije in omogočila množično uveljavitev demokratičnih in socialističnih režimov, ki so pometli z idejo plemstva kot družbenega sloja, upravičenega do privzdignjenega statusa v družbi. Vojna je tudi drugače prevetrila Evropo, saj je kot trenutek popolne delegitimacije starih političnih in družbenih idealov omogočila prodor novih filozofskih in umetniških tokov, ki so evropsko, pozneje pa tudi svetovno družbo zaznamovali do danes.

Kobariški muzej so ustanovili leta 1990, in sicer kot ustanovo za predstavljanje zgodovine Kobarida in dogajanja na soški fronti, na kateri je med letoma 1915 in 1917 umrlo 186.621 italijanskih in avstro-ogrskih vojakov. Obisk muzeja se skozi leta povečuje; lani je muzej obiskalo okoli 61.000 gostov, letos pa pričakujejo za okoli desetino višji obisk.

P. B.