Peter Doherty ne bo prodajal samo svojih umetniških stvaritev - pri tem gre predvsem za slike, ki jih delno ustvarja z lastno krvjo - ampak tudi povsem zasebne dragocenosti, denimo stare dnevnike, kitare, suknjiče iz zlatih časov Libertines in izbor različnih drobnarij.

Jackson Pollock krvi?
"Kri ima pri mojem ustvarjanju glavno vlogo; po navadi ji tesno sledijo še pot in solze," je Doherty kot napoved dražbe povedal o svojem nekonvencionalnem slikarskem slogu. Doherty, ki se v zadnjem času poskuša uveljaviti kot slikar, se namreč opira na tehniko "arterijskega škropljenja" (ang. arterial splatter), kar pomeni, da svojo kri iz brizgalke kaplja na platno ali pa se ureže v prst in nato z njim riše. Tehniki primerne so tudi prvinske tematike, ki jih njegova umetnost načenja: v ospredju so dualno zastavljena vprašanja življenja in smrti, ljubezni in sovraštva, greha in žrtvovanja.

Največ zanimanja na dražbi bi znala pritegniti slika, ki jo je Doherty ustvaril skupaj s prijateljico, zdaj že pokojno Amy Winehouse. Majhni avtoportret z naslovom Ladylike, narisan s pevkino krvjo, bi lahko na dražbi v londonski galeriji Cob dosegel od 50 do 80 tisoč funtov.

Za tako napoved najbrž ni treba biti strokovnjak
Dražitelj Edward Rising je za the Independent napovedal, da bo "priljubljenost obeh ustvarjalcev gotovo pomagala dvigniti ceno". Odstotek od prodaje (kako visok, sicer nočejo razkriti) bo dobila Fundacija Amy Winehouse, ki je bila ustanovljena za pomoč mladim v stiski. "Ko je slikala ta avtoportret, se je po telefonu pogovarjala s svojim očetom," je o nastanku slike povedal Doherty. "'Oči, zdajle sem s Petom in sili me risati z lastno krvjo,' mu je rekla. Nisem mu bil pretirano pri srcu."

Dražba prihaja po koncu desetdnevne razstave Dohertyjevih del, On Blood: A Portrait of the Artist, ki jo je februarja gostila omenjena galerija. Že takrat so prodali 15 od 20 razstavljenih "krvavih" slik, pri čemer je najvišjo ceno - sedem tisoč funtov - dosegla Salome, s krvjo in tinto naslikana naslovnica Dohertyjevega albuma Grace/Wastelands iz leta 2009. Že februarja je bil sicer tudi razstavljen avtoportret Ladylike, a zaradi "osebne narave" dela ni bil na prodaj.

"Dohertyjevo prvinsko podobje se rojeva iz sveta odvisnosti, dogodivščin in duševnih muk, ki zabriše mejo med umetnikovim življenjem in ustvarjanjem. Kri tukaj potrjuje tesno vez med umetnikom in njegovim delom. S tem, da prebada svojo kožo, Doherty za hip prestopi mejo med notranjostjo subjekta in njegovim fizičnim jazom ter nam tako ponudi ultimativen avtoportret," je za katalog ob razstavi zapisala kritičarka Anisha Birk.

Ustvarjanje s krvjo: že neštetokrat videno
Malo manj navdušeni so bili različni zunanji opazovalci. Kritik kanadskega Globe and Maila si ga je privoščil takole: "Najprej smo ga poznali, ker je hodil s Kate Moss. Potem zaradi njegove velikopotezne zlorabe heroina. Ker uporablja veliko brizgalk, je od nekdaj rad opletal s svojo krvjo, še posebej pred novinarji, in zaradi tega je postal zares zelo slaven. Zakaj? Ker so neskesani, bogati odvisniki vedno fascinantni. Odvisnost je skrajno široko razpredena nadloga, in če ji podležejo drugi, se takoj počutimo bolje glede lastne bedne zlorabe lastnih teles - še posebej, ko se zvezde začnejo v javnosti pojavljati kot prepoteni okostnjaki. Na tej točki se začne javno, zgroženo medijsko čakanje na smrt (glej: Winehouse). To je morda zanimivo z epidemiološkega in psihološkega stališča, z umetniškega pa bi morali biti nad krvjo že do smrti zdolgočaseni. Poguglajte "umetnost krvi" in našli boste na ducate blogov, kjer bodo z lastno krvjo naslikali svoj ali vaš portret, pa feministično "menstrualno umetnost", in tako dalje. Nič od tega ni tako zanimivo kot resna "krvna" dela: Dohertyju manjka še ogromno, preden bo ustvaril kaj tako impresivnega, kot je slavni doprsni kip Self, ki ga je Marc Quinn naredil iz štirih litrov in pol lastne zmrznjene krvi. Quinn svoj kip obnovi vsakih pet let. Za umetnost žrtvuje veliko."

Ne preveč, kvečjemu premalo drzen
"Vidite, ne dolgočasi me Dohertyjev infantilni narcizem, pač pa njegovo pomanjkanje resnične megalomanije," še piše Russell Smith. "Če res hočeš ponuditi svoje telo kot odsev lastnega mučeniškega trpljenja, se ozri k nekomu, kot je Sadam Husein: ustvariti je dal cel Koran, napisan z lastno krvjo. V ta namen so mu kri puščali vsaj dve leti in nakapljalo se je je za vsaj 27 litrov, kar popolnoma zasenči Dohertyjeve kilave brizgalke. Še več: Huseinovo dejanje je po njegovi smrti sprožilo moralno dilemo: večina ljudi hoče uničiti vse potencialne diktatorjeve relikvije, obenem pa je izvode svete knjige prepovedano uničevati. (...) In če Pete Doherty ni niti tako dober umetnik kot Sadam Husein, potem res ni preveč dober."

V bistvu garažna razprodaja?
Doherty, ki med svoja različna udejstvovanja šteje tudi "zbiranje čudes", je del le-teh letos tudi razstavil. Februarja sicer ti predmeti niso bili na prodaj, zdaj pa jih je zaradi "izjemnega zanimanja" - predvsem za njegove dnevnike in pisalno mizo - vendarle sklenil poslati pod kladivo. Dnevniki naj bi tako dosegli ceno okrog devet tisoč funtov, francoska umetelna pisalna miza, v katero je vrezal celo vrsto profanosti, pa nekje med 6 in 12 tisočakov.