Številne monumentalne skulpture iz časov predislamske Arabije bodo tokrat na evropskih tleh razstavljene prvič. Foto: Louvre
Številne monumentalne skulpture iz časov predislamske Arabije bodo tokrat na evropskih tleh razstavljene prvič. Foto: Louvre
Del freske z moško glavo iz 3. stol. pr. n. š., ki ga sicer hranijo v Narodnem muzeju v Riadu. Foto: Louvre

Pod naslovom Arabske poti: Arheologija in zgodovina kraljestva Savdska Arabija bodo v pariškem muzeju Louvre razstavili srebrno posodje, nakit in kipe, približno tristo eksponatov, ki bodo ponudili vpogled v različne kulture, ki so se razvile v današnji Savdski Arabiji od predzgodovinskih časov pa do zore modernega sveta. Razstavo, ki jo bodo odprli 14. julija, si lahko v francoski prestolnici ogledate do 27. septembra.

Monumentalne skulpture so nastale v predislamski Arabiji in bodo v večini primerov na evropskih tleh razstavljene prvič. Vzporedno z eksponati bodo tamkajšnjo krajino ponazarjale fotografije. Na razstavni poti se bodo obiskovalci tako ustavljali v največjih oazah Arabskega polotoka, ki so bile nekoč sedež močnih držav ali pa so - z začetkom 7. stoletja - postale islamska sveta mesta. O dinamiki arabske civilizacije pričajo različna arheološka odkritja: premične neolitske stele, ogromni kipi kraljev Lihyana (6.-4. st. pr. n. št.), srebrne posode, dragocen nakit, najden v grobnicah, in podobno.

Trgovinske poti so premešale vplive
Kljub težkim naravnim razmeram so prebivalci tega območja znali izkoristiti prednosti zemljepisne lege svoje dežele, kjer so se križale trgovske poti, ki so povezovale obale ob Indijskem oceanu in rob Afrike z Egiptom, Mezopotamijo in Sredozemljem. V zgodnjem prvem tisočletju pr. n. št. je cvetela trgovina prek Arabije, ki je zagotavljala blagostanje mestom ob karavanskih poteh ter lokalno kulturo prežemala z novimi navadami in idejami iz sosednjih kraljestev.

Ne samo trgovci, potovali so tudi romarji
V drugem delu razstave je osvetljena vloga Arabije kot zibelke islama. Del eksponatov predstavlja romarske poti in Al-Rabado, eno izmed glavnih vmesnih postaj na poti do Meke. Izbor nagrobnih plošč ponazarja razvoj pisave in okraševanja med 10. in 16. stoletjem in daje dragocene podatke o življenju v Meki v tistem času. Muslimanski vladarji so se kar bojevali med seboj za to, kdo bo bolj radodaren do svetih krajev. Posvečali so jim okrašene stavbe, lep primer tega so monumentalna vrata iz Ka'be, darilo enega izmed otomanskih sultanov.

Kuratorji razstave so Beatrice Andre-Salvini in Francoise Demange z oddelka za bližnjevzhodne antikvitete v muzeju Louvre, Carine Juvin z oddelka za islamsko umetnost tega muzeja ter Ali Al Gaban, podpredsednik Savdske komisije za turizem in starine.