"Časopisi in televizija so prepljavljeni z oglasi, v katerih se ploske prsi na prvi pogled povsem brez težav napihnejo kot baloni. To je mi zdi tako zanimivo ..." je globljo motivacijo z svoj projekt Kako velike prsi hočemo? razložil pekinški umetnik Šu Jong. V državi, kjer je plastična kirurgija v zadnjih letih doživela pravi razcvet, bi rad znova zbudil ljubezen do naravnih oblin (ali pomanjkanja le-teh).

Niso šle skozi vrata ...
Šujev največji podvig je bil kip ženske, nič večji od povprečne barbike, na katero pa je pritrdil gromozanske, a precej naturalistične prsi (vsaka ima premer 1,8 metra). Rožnati par je bil prevelik, da bi ga spravili skozi vrata galerije, zato je razstavljen na trati pred njo. A eksponat je bil za mnoge Kitajce prevelik zalogaj - na Šuja se je ulila toča kritik, vandali pa so po odprtju razstave celo razbili eno od njegovih umetnin, češ da škodi javni morali. Nato so ga prosili, naj za prsi oblikuje še nedrček.

Šok terapija?
Spet drugi v Šujevem delu vidijo že dolgo potrebni upor proti silikonski modi zadnjih let (mnogi starši, ki so odrasli v strogem Maovem režimu, kjer bi bilo kaj takega nepredstavljivo, zdaj svoje hčerke celo spodbujajo k operacijam, češ da se bodo z lepšo "fasado" lažje prebijale v vse bolj zasičenem trgu dela). "To je povsem drugačno od naše tradicije," je na odprtju razstave izjavila naključna obiskovalka. "Bistvo opaziš šele zato, ker te umetnik šokira z nečim popolnoma nesprejemljivim."