Pravijo mu Tančica, arhitekti pa ga opisujejo kot "velikansko stekleno muslimansko ruto sredi Pariza". Nekdanji predsednik Jacques Chirac je v prizidku Louvra videl način, kako ublažiti "trk civilizacij" v mesecih pred začetkom vojne v Iraku, zdajšnji predsednik pa mu pravi "simbol francoskega prijateljstva z arabskim svetom".

Drzna zasnova "prosojnega vala"
Nicholas Sarkozy je včeraj torej položil temeljni kamen Louvrove najdrznejše nadgradnje, odkar je I. M. Pei pred dvajsetimi leti zgradil ogromno stekleno piramido. Najbolj obiskani muzej na svetu bo tako dobil največje islamski umetnosti namenjeno krilo v Evropi; francoska vlada potihem upa, da bo to zbližalo sekularno republiko in svet islamske tadicije.

Krilo, katerega gradnja bo stala 86 milijonov evrov, se bo leta 2010, ko bo gradnja končana, razprostiralo na 3 tisoč kvadratnih metrih. Namesto da bi neoklasicistično dvorišče zakrila, bo dvonadstropna "žareča tančica" nad tlemi "lebdela". Italijanski arhitekt Mario Belini je valovito streho včeraj opisal kot "v vetru plapolajočo naglavno ruto" (mimogrede, Francija je prepovedala naglavne rute in druge verske simbole v javnih šolah).

Politika v najplemenitejšem pomenu besede
Rudy Ricotti, prav tako eden od glavnih arhitektov pri projektu, je opozoril, da je pomembno, da Francija, ki ima 5 milijonski delež muslimanskega prebivalstva, "ustvari nekaj, kar nagovarja muslimansko prisotnost v deželi. To bo političen muzej v pozitivnem pomenu besede: dokaz, da sekularna država priznava vse svoje državljane".

Rekordna zbirka, ki pa je nihče ne vidi
Louvre, ki je samo lani naštel rekordnih 8,3 milijona obiskovalcev, se lahko pohvali z eno najobsežnejših zbirk islamske umetnosti na svetu. Med več kot deset tisoč eksponati iz obdobja od 7. do 19. stoletja je vse od keramike in mozaikov pa do ene najpomembnejših zbirk preprog na svetu. In prav v tem je skrivnost: večji del teh umetnin že dvajset let nabira prah v skladišču in nikoli niso bile razstavljene tako pregledno kot zahodna umetnost.

Savdski frankofil priskoči na pomoč
Gradnjo novega krila muzeja je predsednik Chirac napovedal že leta 2003, ko je v Franciji vršalo zaradi bližajoče se vojne v Iraku. Tudi včerajšnji govor njegovega naslednika je bil politično obarvan: "Francija hoče mir, ne pa spopada med vzhodno in zahodno civilizacijo," je izjavil Sarkozy. Ob strani mu je stal savdski princ Al-Waleed bin Talal, ki je h gradnji primaknil 17 milijonov evrov, kar pomeni eno največjih zasebnih kulturnih donacij, kar jih je Francija kdaj videla (princ je tudi eden od večjih delničarjev pariškega Disneylanda in lastnik petičnega hotela George V).

Glavna kuratorka Louvra Sophie Makariou se je morala braniti očitkov, da sprejemajo denar od človeka, čigar ostro interpretacijo islama so pogosto krivili za uničevanje kulturne dediščine. "Moramo se otresti predsodkov," opozarja Makariouva. "Leta 2006 so v Savdski Arabiji razstavili 136 umetnin; v dveh mesecih si jih je ogledalo 400 tisoč ljudi."

A. J.