Dobrila v razstavi Razkriti prostori raziskuje točno to, kar napove razstava; išče prostore, ki jih ustvari 'drugačna' uporaba materialov. Za svetlobo neprebojni material razbije, ga dematerializira in tako v igličastih oblikah ustvari novo prostornino, za svetlobo sicer prepustno steklo pa na videz zgosti in ga naredi za 'težko', skoraj kovinsko maso. Ob pogledu na razstavljene objekte se porodi misel na še eno dvojnost - dvojnost med kompleksnostjo življenja in osnovnimi elementi, celicami in drugimi mikrostrukturami, ki kljub svoji dokajšnji preprostosti podpirajo ta življenjski kompleks. 32 predstavljenih del - najnovejša so mrežne konstrukcije iz industrijskih materialov, ki tvorijo serijo Network Condition - uspe posrečeno zapolniti ambient Mestne galerije 2. Razloga za to sta dva. Dobrili je uspelo ustvariti niz del, od katerih skoraj vsako izžareva neko vzvišenost, ki pritiče misli na genezo vsakega življenja, obenem pa se zdi, da se strukture, katerih meje niso jasno določene, raztezajo v prostor tudi onkraj svojih zadnjih trdnih delcev.
Kot kakovost se kaže tudi sposobnost Jurija Dobrile, da v svojem umetniškem opusu vedno znova tematizira obliko, za katero se zdi, kot da prihaja iz pramorja Tetis, vendar se v tem ne izpoje in jo celo redefinira v neovalno, ostro podobo, ki pa vseeno še vedno vzbuja asociacijo na mehko celično obliko. Razstava s svojim vrhuncem v osrednjem kipečem stolpu, asociaciji na večni vzpon vrst k vedno višji in bolj izpopolnjeni, je zanimiva dopolnitev programa Mestne galerije in v svoji umirjenosti blagodejna protiutež v tem času vedno bolj hrupnem nabrežju Ljubljanice, ob katerem stoji galerijski prostor.
Polona Balantič