Med stalne zbirke muzeja sodi tudi predstavitev arheološke zbirke, ki predstavlja ostanke od prazgodovine, rimske dobe in pozne antike pa vse do srednjega veka. Foto: Pokrajinski muzej Koper
Med stalne zbirke muzeja sodi tudi predstavitev arheološke zbirke, ki predstavlja ostanke od prazgodovine, rimske dobe in pozne antike pa vse do srednjega veka. Foto: Pokrajinski muzej Koper
Pokrajinski muzej Koper
Koper, 'glava Istre', je imel skozi celotno zgodovino pomembno vlogo v zgodovini tega polotoka. Prva poselitev koprskega otoka sega v rimsko republikansko obdobje. Foto: Pokrajinski muzej Koper
Pokrajinski muzej Koper
Pokrajinski muzej Koper predstavlja materialno in duhovno kulturo slovenske Istre, Brkinov in Čičarije ter Gornjega krasa od 17. stoletja dalje. Foto: Pokrajinski muzej Koper
Pokrajinski muzej Koper
V stalni zbirki je razstavljeno predvsem gradivo 18. in 19. stoletja, od pohištva, ur in dokumentov do namiznega posodja - in gradivo, ki predstavlja nekatere vidnejše osebnosti, ki so delovale na tem območju ter mu s svojim delom vtisnile poseben pečat. Foto: Pokrajinski muzej Koper

Tako se je po zgodovini Pokrajinskega muzeja Koper ob stoletnici njegovega delovanja ozrla direktorica Breda Krašna. Kot pravi, se v zadnjih letih število obiskovalcev povečuje - tako domačinov kot vedoželjnežev iz preostalih delov Slovenije in turistov iz tujine.
Kot izjemno pozitivno označuje, da so otroci tisti, ki pripravijo starše, da znova obiščejo muzej, k čemur pripomore pedagoški program, v katerega sodijo delavnice za mlade in šole. Da se po enem obisku muzeja ne bi smeli zadovoljiti z njegovimi zbirkami, si v muzeju prizadevajo z rednim spreminjanjem razstav, tudi stalne postavitve. "… Zato je vsake toliko časa obisk muzeja lahko nedvomno zanimiv tudi za domačine," je prepričana direktorica.
Da bi pokazali več, so potrebni dodatni prostori
Tako kot pri drugih muzejskih ustanovah so tudi osnovne dejavnosti koprskega pokrajinskega muzeja zbiranje, hranjenje, dokumentiranje in preučevanje premične kulturne dediščine. "S povečanjem razstavnih prostorov, ki je v teku, bomo lahko na ogled ponudili bistveno več predmetov, ki so zdaj shranjeni v depojih," pojasnjuje Breda Krašna. Na tak način so letos odprli občasno razstavo z naslovom Pripovedovanje keramike 18. in 19. stoletja. "Gre za predmete, ki so bili na ogled postavljeni prvič, na začetku prihodnjega leta bomo z razstavo gostovali tudi v Narodnem muzeju v Ljubljani, nakar bo kot stalna postavitev vselej na ogled pri nas."

Da bi bil muzej dostopen tudi obiskovalcem posebnimi potrebami
Dolgoročno načrtujejo obnovo muzejske palače in želja Krašnove je, da bi lahko uredili dvigalo, s katerim bi ogled muzeja omogočili tudi osebam s posebnimi potrebami, ki ga danes ne morejo obiskati. S prenovo si obetajo še selitve upravnih prostorov, tako da bi bila celotna palača namenjena izključno razstavnim prostorom in muzejski trgovini, torej osnovni muzejski dejavnosti.
Med lepše koprske kotičke sodi tudi muzejski vrt Lapidarij. "Naša velika želja je, da bi na tem vrtu nekoč uredili muzejsko kavarno, za kar seveda potrebujemo določena sredstva, pred tem pa bi seveda morali preseliti restavratorske delavnice, ki so zdaj v prostorih, kjer bi lahko uredili kavarno," je pojasnila Krašna.
Od orožarske zbirke do renesanse v Kopru
S Poletno muzejsko nočjo je muzej dobil tri prenovljene razstavne sobe, ki so namenjene stalnim postavitvam. Obiskovalci muzeja si lahko prvič ogledajo orožje, ki so ga hranili v muzejskem depoju, preostali sobi pa predstavljata meščansko življenje v 18. in 19. stoletju. Proti koncu leta načrtujejo tudi odprtje meščanske razstave glasbenih predmetov in podeželskega življenja. Eno izmed soban pa si želijo v celoti nameniti obdobju renesanse.