V NUK-u poteka simpozij ob jubileju Dramatičnega društva v Ljubljani, na ogled pa je tudi tematska razstava Béseda dá besedo in igro. Letošnjega 24. aprila bo minilo natanko stoletje in pol od ustanovitve tega društva, ki je pomenilo začetek kontinuiranega profesionalnega delovanja slovenskega gledališča.

Akterji slovenske narodnopolitične srenje, kot na primer Janez Bleiweis, Etbin Henrik Costa in Lovro Toman, so bili tesno povezani s čitalnico. Ta se je pozneje iz Slona preselila v Souvanovo hišo, ki je stala nasproti Kazine. Kot soustanovitelj Narodne čitalnice in njen odbornik je Fr. K. Souvan del svoje hiše prezidal in uredil za čitalniške prostore. Njegova hiša na Šelenburgovi ulici, se pravi današnji Slovenski cesti, je bila glavno zbirališče slovenskega kulturnega kroga vse do leta 1892.

Od enakopravnosti slovenske besede do po enakopravnosti slovenskega naroda
Velja, da bitke, ki so jih izbojevali France Prešeren in njegovi soborci, še niso pomenile dokončne zmage, saj so se morale pojaviti nove težnje po enakopravnosti slovenske besede. Prvi pomembnejši koraki h krepitvi dramatizirane slovenske besede so se začeli pred stoletjem in pol prav v čitalnicah.

Štafetno palico so v letih od 1860 do 1870 prevzele čitalnice z razgibanim društvenim delovanjem. Čitalnice so postale prostori, kjer so se ljudje zbirali, izmenjevali svoja mnenja, se pogovarjali o znanstvenih, zgodovinskih, jezikoslovnih in drugih narodnih vprašanjih. Skozi kulturno in družbeno življenje se je krepilo tudi politično prebujenje Slovencev kot naroda.

Čitalniška gibanja in narodno buditeljsko obdobje
V takratnih časih so predvsem izpostavljali bésede, program katerih je bil sestavljen iz recitacij in deklamacij ter dramsko-gledaliških točk, kot začetke razvoja slovenske dramatike in so veljale za vrhunce čitalniških večerov, so zapisali organizatorji razstave.

Cilj Dramatičnega društva v Ljubljani je bilo predvsem pisanje, prevajanje in objavljanje dramskih del. Leto dni po nastanku društva je nastala še Slovenska Talija, zbirka slovenskih dramskih besed.

Tematska razstava Béseda dá besedo in igro, ki so jo pripravile Mojca Ševnik in Manja Gatalo iz NUK-a ter Urška Perenič z oddelka za slovenistiko na Filozofski fakulteti v Ljubljani, se posveča pomenu čitalnic za narodni razvoj. Postavitev je do 31. januarja na ogled v NUK-u, in sicer v Razstavni dvorani, v glavnem preddverju pred Veliko čitalnico, v Plečnikovem hodniku ter v Kavarni NUK.