V Pradu so odprli razstavo Ljubezen do Renoirja, na kateri je na ogled 31 slik, zlasti manjšega formata, ki jih je francoski mojster naslikal v zadnji četrtini 19. stoletja, letih torej, ki veljajo za umetnikova najboljša. Na ogled sta na primer Avtoportret iz leta 1875 in leto prej naslikano delo Madame Monet s sinom, sliki, ki sta pozneje navdihnili velikane 20. stoletja, kot sta Pablo Picasso in Henri Matisse. "V Pradu lahko najbolje razumemo Renoirjev prefinjeni klasicizem, prav tako njegovo zanimanje za formo in kako je njegovo spajanje z veliko evropsko barvno tradicijo privedlo do odmika od impresionističnega gibanja," pojasnjuje direktor muzeja Miguel Zugaza.
Slike za razstavo si je osrednji madridski muzej za staro umetnost izposodil iz zasebne zbirke Roberta Sterlinga Clarka oziroma Clark Art Instituta v Williamsonu v Massachusettsu. Inštitut, ki hrani zbirko omenjenega pokojnega ameriškega zbiralca, je svojo celotno zbirko Renoirov tokrat prvič posodil za razstavo na tujem. V zameno za posodo Renoirovih slik bo Prado umetniškemu inštitutu za razstavo o razvoju akta v zahodni umetnosti posodil svoja dela Tiziana, Rubensa in Velazqueza.
Majhne slike velikega mojstra
"Razstava nam kot nekakšna majhna retrospektiva razkriva vso motiviko, ki je zanimala slikarja," pojasnjuje direktor. Razstavljeni so portreti, avtoportreti, ženske figure, krajine, tihožitja in podobe cvetja. Med najbolj znanimi slikami so V gledališču (1880), Kopalka (1881) in Most pri Chatouju (1875). Čebula (1881) je 'mojstrovina' z "enim najskromnejših motivov, kar jih je mogoče naslikati", je dejal Richard Brand, eden izmed kuratorjev. Slike sijajno pokažejo za Renoirja značilno poigravanje s svetlobo ter redefiniranje forme in telesnosti.
Razstava izpostavlja kontrast med deli, naslikanimi pred umetnikovim potovanjem v Italijo in po njem, obvezno ekskurzijo za vsakega pravega umetnika, kamor se je podal leta 1881. Po besedah kuratorja razstave Javierja Barona je slikar večkrat v življenju izrazil očaranost nad slikami v muzeju, nad Benečani, flamskimi in španskimi mojstri, kakršen je bil Velazquez. Dela zadnjega si je na primer podrobneje ogledal leta 1892, ko je obiskal Madrid.
Impresionist odkrije klasične mojstre
Razstava v španski prestolnici pokaže, kako so na Renoirja vplivali renesančni in baročni mojstri zahodnoevropske umetnosti. Na ogled je tudi nekaj poznih umetnikovih del, ki jih je naslikal po tem, ko je 1892 obiskal muzej Prado in pokazal ponovno zanimanje za klasično slikarstvo.