Kot je ob razstavi, ki vrata odpira danes ob 20.00, zapisal kustos Marko Jenko, je Kalaš v slovenskem prostoru do neke mere polarizirajoča figura. Postavitev bo na ogled do 20. marca.

Kalaševo delo po besedah kustosa bodisi vzbuja občudovanje, ki je večinoma povezano z izumom stroja za slikanje, bodisi povzroča zadržke, saj je slikarjeva roka, četudi stroj, ki še vedno dopušča intervencije, v očeh nekaterih postavljena na stran, s tem pa naj bi se menda izgubila pristnost umetniškega ustvarjanja.

Stroj, ki fotografijo "prevede" v sliko
Kalaš t. i. aerografijo kontinuirano razvija od leta 1971. Postopek temelji na načelu prenosa avtorske fotografije oziroma motiva z mehaničnim prenosnikom - strojem za slikanje - in barvami na nov nosilec - platno, papir in druge.

Most med slikarstvom in fotografijo
Kot so leta 2006 zapisali v utemeljitvi Jakopičeve nagrade, Kalaš dobro pozna tehnično in znanstveno plat razvoja zahodne umetnosti in se v svojem delu vrača k tistemu konceptu umetnosti, ki povezuje tehnološki in izrazni vidik, kreativno-imaginativni in analitično-eksperimentalni prijem. Torej gre za spoj, ki je bil v zahodni umetnosti odločilen od renesanse vse do razcepa, ki ga je sprožil razvoj fotografije.

Kalaš se je rodil leta 1942 v Ljubljani. Na tamkajšnji Akademiji za likovno umetnost je pri Mariju Preglju, Francetu Miheliču in Gabrijelu Stupici študiral slikarstvo, pri Maksimu Sedeju pa je opravil še slikarsko specialko. Deloval je kot likovni pedagog, tudi na ljubljanski likovni akademiji, kjer je med letoma 1983 in 1987 ter 1998 in 2005 poleg poučevanja opravljal tudi funkcijo dekana.

Od konca 80. let preteklega stoletja je sodeloval s skupino IRWIN pri projektih in delih Slovenske Atene 1983-1987, L'Etat in Was ist Kunst Slovenia.

Razstavlja od leta 1966, vendar ne pogosto. Prvo samostojno razstavo je imel leta 1972 v Koncertnem ateljeju Društva slovenskih skladateljev v Ljubljani, do zdaj najobširnejšo oziroma pregledno razstavo pa leta 1996 v Mestni galeriji Ljubljana.