V Bežigrajski galeriji 2 bodo v sredo odprli razstavo Lebdenja Kostje Gatnika. Na prvi pregledni razstavi vsestranskega likovnega ustvarjalca bodo na ogled dela - risbe, slike in akvareli -, nastala med letoma 1968 in 2014. Za razstavljena dela je značilno lebdenje oblakov, kamnov in človeških figur, ki so najpogostejši umetnikovi simboli.

Uprizarjanje lebdenja in breztežnega v prostoru je pogosta motivika v Gatnikovi likovni umetnosti. Zaradi občutja lebdenja in tudi dejanskega vidnega lebdenja elementov na slikah se zdi, da je vse na slikah v brezzračnem prostoru ali pa se upira zakonu težnosti, je ob razstavi zapisal likovni kritik Miloš Bašin.

Enako bistvena umetnikova prvina je po Bašinovem mnenju podoba neskončnosti. Arhitektura prostora v podobah je iz človeškega vidika nedoločna. Stene so prazne, pogled lahko sega v neskončno, skozi sobe, ki se nizajo naprej v nedogled. Človeška figura je označena s svetlobo in "svetloba je označena sama s seboj".

Daljšanje sence
Leta 1990 se v umetnikovih delih pojavijo človeške figure. Največkrat so povsem brez razločnih obraznih potez. Narisane in naslikane so kot silhuete, tako so naslikane tudi sence. Te so dolge, zaradi česar je čas teme pomenljivo blizu. Prav tu se dogaja resničnost navideznosti. "Vse je ista podoba in vse je spomin. Vse bolj postajajo njegove slikarske podobe spomin spominov," je še zapisal Bašin, ki meni, da dela prikazujejo svetove vizij bivanja zavesti avtorja in njegovega časa, v katerih prestopa onkraj človeških skušenj.

Kostja Gatnik se je rodil leta 1945 v Ljubljani. Po študiju na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri profesorjih Mariju Preglju in Maksimu Sedeju je opravil še slikarsko specialko pri Sedeju in Zoranu Didku.

Vsa ključna priznanja že ima
Postavil je več kot 20 samostojnih razstav in se udeležil številnih skupinskih tako doma kot v tujini. Ilustriral in opremil je več kot 80 knjig, izdal zbirko stripov, oblikoval lutke in gledališke kostume. Za svoje delo je bil večkrat nagrajen, tako na področju slikarstva, stripa in ilustracije kot tudi grafičnega oblikovanja. Prejel je Levstikovo nagrado, nagrado Hinka Smrekarja in veliko Prešernovo nagrado za življenjsko delo.