Laurenz Berges je zapisovalec odsotnosti, so zapisali v UGM. Ustvarja minimalistične posnetke, detajle prostorov, ki so jih njihovi prebivalci zapustili zaradi zatona rudnika rjavega premoga, in zapisuje sledove človeške prisotnosti, a nikoli prek direktne zgodbe. Foto: UGM
Laurenz Berges je zapisovalec odsotnosti, so zapisali v UGM. Ustvarja minimalistične posnetke, detajle prostorov, ki so jih njihovi prebivalci zapustili zaradi zatona rudnika rjavega premoga, in zapisuje sledove človeške prisotnosti, a nikoli prek direktne zgodbe. Foto: UGM
Karin Geiger
Karin Geiger na predstavljenih fotografijah prikazuje prostor med mestom in deželo, neopredeljene prostore, ki pogosto privlačijo otroke. Ambivalentnost fotografij med njihovo načrtovanostjo ali naključnostjo je poudarjena z uporabo črno-bele in barvne fotografije. Foto: UGM
Albrecht Fuchs
Albrecht Fuchs je postal znan po portretih umetnikov. Protagoniste predstavlja v domačih, intimnih okoljih, pri čemer uporablja povsem vsakdanje poze in se hkrati igra z gledalčevimi predstavami o upodobljencu. Foto: UGM

Razstava Predstavitev / Ponazoritev v Mariborski umetnostni galeriji (UGM) predstavlja deset sodobnih nemških fotografov, prvo generacijo umetnikov v združeni Nemčiji, ki ne pripadajo enemu toku, instituciji ali regiji. Generacija, stara približno štirideset let, ki že več kot desetletje deluje na področju umetniške fotografije, se usmerja predvsem v razmerje in doseganje ravnotežja med vsebino in formo, raziskuje meje svojega medija in išče nove izrazne možnosti in nove oblike predstavitev, so zapisali v UGM. Klasičnemu dojemanju fotografije z dokumentarnim predznakom dodajajo izrazito subjektiven pogled na svet in avtentičnost. Fotografijo razumejo kot neodvisno podobo, umetniško idejo postavljajo pred samo predstavitvijo, velik poudarek pa namenjajo tudi samim postavitvam del.

Živahna in heterogena fotografska scena pod vplivom leipziške Akademije
Na razvoj generacije predstavljenih fotografov sta vplivali predvsem Akademija za grafiko in knjižno umetnost v Leipzigu ter Umetnostna akademija v Düsseldorfu, najmočnejši ustanovi umetniške fotografije po drugi svetovni vojni. Medtem kot je düsseldorfska akademija razvijala prepoznaven pristop črno-belih motivov v dokumentarni maniri, je leipziška Akademija spodbujala individualno govorico študentov. Ravno zadnja je po združitvi Nemčije zavzela vodilno vlogo in razgibala nemško fotografsko sceno.

Subjektivnost umetniških pristopov
V trenutnem fotografskem prehodu od analognega k digitalnemu mediju se fotografi uprabljajo tako tradicionalnega kot digitalnega medija. S spremembami prihaja tudi do novega razumevanja medija. Lahko bi rekli, da analogna fotografija predvsem posreduje realnost, kar pa pri digitalni ne drži, a že ob natančnejšem pogledu se izkaže, da je predstavitev realnosti vedno predvsem rezultat umetniškega pristopa. Od tu tudi temeljno izhodišče razstave, ki prinaša odnos med predstavitvijo sveta in njegovo umetniško ponazoritvijo.

Predstavljeni so fotografi: Laurenz Berges, Albrecht Fuchs, Karin Geiger, Claus Goedicke, Uschi Huber, Matthias Koch, Wiebke Loeper, Nicola Meitzner, Peter Piller, Heidi Specker. Razstava, ki prinaša prerez aktualne situacije in vzpostavlja dialog med deseterico predstavljenih fotografov, bo na ogled do 21. avgusta.