Razstavo z naslovom Svetloba kot barva bodo odprli danes ob 19.00. Pred odprtjem bo kustos Primož Lampič ob 18.00 izvedel vodstvo po razstavi, ki jo v Umetnostni galeriji Maribor (UGM) predstavlja Muzej za arhitekturo in oblikovanje (MAO) z Muzejem novejše zgodovine Slovenije.

Na ogled okoli 300 del
Pregled sledi razvoju barvne fotografije od njenih začetkov, ko so bile fotografije obarvane s pomočjo različnih tehnik, prek avtokromnih plošč, ki predstavljajo prvi standardizirani barvni postopek, primeren tudi za nepoklicne fotografe, do prvih barvnih diapozitivov na filmu sredi 30. let 20. stoletja. Razstavljenih bo okoli 300 del, predvsem reprodukcij, ki prikazujejo posamezne avtorske opuse ter najpomembnejše tematske sklope (krajina, žanr, portret, nočni posnetki). Del razstave prikazuje tudi primere barvnega tiska od razglednic do prvih barvnih posnetkov, objavljenih v ilustriranih revijah. Na razstavi je zastopano gradivo iz zbirke MAO ter iz zbirk številnih slovenskih muzejev, galerij in drugih ustanov. Razstavljena dela prihajajo tudi iz ameriške Denver Public Library ter iz več zasebnih zbirk, sporočajo iz UGM.

S fotografijo po aditivnem postopku avtokromna plošča so se od leta 1907 ukvarjali akademski slikar in lutkar Milan Klemenčič, ljubljanski lekarnar Gabrijel Piccoli ter prva dama slovenske barvne fotografije, ljubiteljska fotografinja Jela Repič. S to ploščo je izpričano snemal tudi znameniti pionir slovenskega filma Karol Grossmann. Fotografirali so predvsem družinske člane in bili pri tem zavezani realističnemu podajanju. V dvajsetih in prvi polovici tridesetih let so fotografi v slovenskem prostoru uporabljali t. i. barvne plošče Agfa, ki so jih v drugi polovici tridesetih let zamenjali barvni diapozitivski filmi po subtraktivnem postopku. Ameriški Kodachrome in nemški Agfacolor sta z velikoserijsko proizvodnjo kot standardizirana procesa zaradi zadovoljive kakovosti, spretnega trženja in dostopnih cen povzročila prvi pravi razcvet barvnega diapozitiva tudi na Slovenskem.

Zlasti so se tedaj uveljavili člani Fotokluba Ljubljana Karlo Kocjančič, Ivo Koželj in Slavko Smolej ter neodvisni fotografi Franc Bajd, Mirko Križnar in poklicni fotograf Peter Lampič. V Mariboru je z Agfacolor Karat snemal pilot in ljubiteljski fotograf Franjo Pivka. Krajine, portrete, žanr in tihožitja so postopoma dopolnili posnetki gibanja in javnih dogodkov, prizori mestnih eksterierjev in interierjev ter podobe industrijskih objektov. Realistični pristop je večina avtorjev nadgradila z eksperimentalnimi posnetki v slabih in monokromnih svetlobnih razmerah, z barvnimi študijami, atmosferskimi sekvenčnimi posnetki ter modernističnimi kompozicijskimi serijami. Nasprotno je število ohranjenih barvnih fotografij na papirju iz tega časa v slovenskih zbirkah skromno, njihova izdelava pa je bila v celoti vezana na tujino, je ob razstavi zapisal kustos.

Vojna težišče obrnila k dokumentarizmu
Medvojne razmere so težišče fotografije prevesile k njenemu dokumentarnemu polu. Poleg posnetkov, ki pričajo o prisotnosti nemških in italijanskih okupacijskih sil na Slovenskem, so ohranjene številne, a žal večinoma anonimne barvne podobe iz partizanskega življenja ter nekoliko manj številne podobe domobranskega gibanja. Med partizanskimi fotoreporterji je znan Čoro Škodlar, na severozahodnem obrobju slovenskega prostora pa so v prvih povojnih dneh snemali tudi vojaki in častniki ameriške vojske, ljubiteljski fotografi Cruz Rios, John Woodward in William Ferguson. Zgodovinski pregled tega obdobja zaključujejo pomirjujoči krajinski in portretni posnetki dr. Janeza Milčinskega iz prvih povojnih mesecev.