Kljub veliki tehnični kompleksnosti za instalacijo ta deluje preprosto. Obiskovalca nagovarja predvsem z izkušnjo, ki mu jo omogoči, saj se stebri na njegovo gibanje odzivajo s svetlobo in glasbo. Poleg tega so obiskovalci dejavni soustvarjalci instalacije. Foto: EPA
Kljub veliki tehnični kompleksnosti za instalacijo ta deluje preprosto. Obiskovalca nagovarja predvsem z izkušnjo, ki mu jo omogoči, saj se stebri na njegovo gibanje odzivajo s svetlobo in glasbo. Poleg tega so obiskovalci dejavni soustvarjalci instalacije. Foto: EPA
Londonski kolektiv United Visual Artists (UVA) so leta 2003 ustanovili Matt Clark, Chris Bird in Ash Nehru. Z zasedbo Massive Attack sodelujejo od leta 2003. Foto: EPA
Matt Clark razmišlja tudi, kako bi bilo njihovo delo lahko koristno ljudem z okrnjenimi zaznavnimi in komunikacijskimi zmožnostmi. Takšno zanimanje razširja njihovo raziskovanje interakcije med ljudmi in umetniškim delom, ljudmi in tehnologijo, različnih načinov spodbujanja doživetij, hkrati pa izhaja iz bolezni njegovega avtističnega sina. Foto: EPA

Kolektiv United Visual Artists (UVA) je od leta 2003 ustvaril nekaj impresivnih instalacij, s katerimi prehajajo meje oblikovanja in prevprašujejo naš odnos s tehnologijo, odnos med realnimi in umetno povzročenimi doživetji ter fenomene, ki sežejo čez čutni fizični svet. Pri svojem delu kombinirajo različne discipline, od kiparjenja, instalacij do performansa in arhitekture, vztrajajo pa pri raziskovanju konceptov in novih tehnologij ter združevanju ustvarjalcev z različnih polj. Med drugim so sodelovali tudi s skupinama Massive Attack, U2, s Prado in družbo Virgin Media.
Odrske podobe zasedbe Massive Attack
Za skupino Massive Attack so leta 2003 izdelali odrsko podobo za njihov 100th Window Tour. Zasnovali so velikopotezni načrt, po katerem bi odrski šov temeljil na realnih informacijah, ki bi se dnevno spreminjale. Raziskovali so digitalne reprezentacije informacij in filtrirali novice v realnem času, borzne cene, spame, lokalne potovalne informacije, statistične podatke, opozorila o virusih ipd., vse v 36 različnih jezikih. To je po besedah Matta Clarka, soustanovitelja in kreativnega direktorja UVA-ja, ustvarilo močno sliko sedanjosti in ljudi umestilo v tisti trenutek; delo še vedno ocenjuje kot najboljše od vseh, kar so jih kadar koli ustvarili. Potem so sodelovanje z zasedbo Massive Attack oziroma Robertom Del Najo nadaljevali z odrskimi zasnovami za manjše festivalske turneje, Del Naja in Neil Davidge iz skupine Massive Attack pa sta sodelovala tudi pri svetlobno-zvočni interaktivni instalaciji kolektiva UVA Volume 2006.
Instalacija se s svetlobo in glasbo odziva na človeško gibanje
Ta je bila prvič postavljena sredi vrta v londonskem muzeju umetnosti in oblikovanja V&A, v naslednjih letih je prepotovala velik del sveta, od Hongkonga, Melbourna, St. Petersburga do Pariza, kjer je trenutno postavljena v središču mesta v okviru pariške Bele noči (Nuit Blanche), noči številnih svetlobnih instalacij in kulturnih dogodkov.
Instalacija je zasnovana kot polje 48 stebrov, ki spreminjajo barve in oddajajo zvoke, pri tem pa se odzivajo na človeško gibanje. Obiskovalci so povabljeni, da vstopijo v to skulpturo in s premikanjem skoznjo ustvarjajo lastno edinstveno svetlobno-glasbeno potovanje. Gibanje ljudi vstopa v igro z energetskimi polji in v prostoru stebrov sproža različne svetlobe in glasbo.
Unikatna izkušnja posameznika in soustvarjanje
Tako zasnovana instalacija posameznikom omogoča edinstveno izkušnjo, ki se pojavi v odnosu med njim samim in umetniškim delom, hkrati pa so obiskovalci ob tem tudi soustvarjalci instalacije – od njih sta odvisni avdiopodoba in podoba instalacije.
Raziskovanje interakcije med ljudmi in umetniškim delom predstavlja jedro dela kolektiva UVA. V razvojni fazi gradijo prototipe in jih preizkušajo, nato jih na posamezni lokaciji ponovno preizkušajo ponovno, saj lokacija in kontekst lahko marsikaj spremenita.
Čista izkušnja občutenja
Kompleksnost tehnologije pa pri končni instalaciji ne sili v ospredje, saj instalacija deluje povsem preprosto. "Naš cilj je, da delo komunicira na čustveni ravni, želimo si, da obiskovalci nekaj občutijo. Prav zato radi delamo s svetlobo. Svetloba privlači ljudi tako kot žarnica vešče. Je zelo močan medij. Delo s svetlobo in nadzorovanje svetlobe seveda vključujeta veliko tehnologije in nadzornih sistemov, a mi ne želimo, da bi bila vsa ta infrastruktura vidna značilnost končnega dela; nasprotno, želimo si, da bi bila končna izkušnja tako čista in nemogoče preprosta, kot je le mogoče," pravi Matt Clark.