Polona Demšar je s svojima klopema v obliki začetnih črk besede LJ-UBLJANA izpostavila vrednost povezave med imenom glavnega mesta in uporabnostjo teh črk v vsakodnevnem stiku. Tipologija črk spominja na monolitne strukture iz prazgodovine, s čimer vzpostavlja vero v pomebnost spoja preteklosti in sedanjosti, kar je poslanica za prihodnost. Foto: www.dlul-drustvo.si
Polona Demšar je s svojima klopema v obliki začetnih črk besede LJ-UBLJANA izpostavila vrednost povezave med imenom glavnega mesta in uporabnostjo teh črk v vsakodnevnem stiku. Tipologija črk spominja na monolitne strukture iz prazgodovine, s čimer vzpostavlja vero v pomebnost spoja preteklosti in sedanjosti, kar je poslanica za prihodnost. Foto: www.dlul-drustvo.si
Jurij Dobrila; Pozabljeni čoln
Jurij Dobrila je zasnoval svojo klop-čolnič v navezavi na zgodovino: na barjanske koliščarje in ekonomsko odvisnost Ljubljane od prevoza po Ljubljanici. Foto: /www.dlul-drustvo.si

Razstava Urbane plastike, ki jo so jo odprli na dvorišču Ljubljanskega gradu, je nastala v sodelovanju s Festivalom Ljubljana, Društvom likovnih umetnikov Ljubljana ter podjetjem Mineral. Po načrtih umetnikov in oblikovalcev so iz kamna izrezali urbano pohištvo, kot so kamnite klopi, braniki za avtomobile in dve skulpturi, vse pa je na meji med umetnostjo in oblikovanjem.

Umetnost, ki spreminja okolje
Stik z javno umetnostjo spremeni videz okolja in zelo verjetno tudi estetsko percepcijo ljudi, ki živijo v bližini. Termin javna umetnost se nanaša na kulturne objekte, postavljene zunaj za daljše ali krajše obdobje. Objekti so vsem dostopni in ljudje, ki jih uporabljajo, potrdijo identiteto prostora. Ta proces je prostovoljen in ponuja nestrokovnim uporabnikom bližnji kontakt z umetnostjo. Slike, kipi, mozaiki, skulpture, spomeniki, kamniti tlaki na ulicah, unikatne klopi, instalacije, grafiti, festivali, dogodki in performansi so javna umetnost - v javnem prostoru so ves čas dostopni vsakomur.

Z mislijo na Ljubljanski grad
Razstava združuje pet umetnikov in oblikovalce, ki skozi različne perspektive raziskujejo 'dis/funkcionalni' objekt. To so oblikovalec Jurij Dobrila ter Polona Demšar, Milena Braniselj in Boštjan Novak, ki pa so že oblikovali uporabne predmete in pohištvo. Ob bok kamnitemu urbanemu pohištvu pa je postavljena tudi instalacija Ples kamnov Silve Ros, ki je nastala za točno določeno mesto na Gradu. Umetniki so razvili idejne skice z mislijo na Ljubljano in grajsko dvorišče, tako da so upoštevali zgodovino in tipologijo mesta. Njihove zasnove so v resničnost spremenili v podjetju Mineral, ki sicer s kamnom opremlja ljubljanske ulice in stavbe.

Preplet trajnega in začasnega
Razstava želi ponuditi meščanom drugačno podobo mesta, v katerem se prepletajo trajne postavitve (umetniškega) urbanega pohištva in skulpture ter začasne instalacije, nastale za točno določeno mesto (Site specific Art). Tovrstna javna umetnost spodbuja pogovore med ljudmi, stimulira razmišljanje in domišljijo, definira unikaten prostor in vzpostavlja odnose med uporabniki. Uči nas o naši preteklosti, sedanjosti in prihodnosti ter je fizično in intelektualno dostopna vsem.