Razstavo Dunajska opera in Anschluss - žrtve, krivci in opazovalci so odprli v prostorih tega kulturnega bisera avstrijske prestolnice. Direktor opere Ioan Holender želi s tem "osvetliti" obdobje slovite zgradbe od 12. marca 1938, torej od Anschlussa oz. priključitve Avstrije k nacistični Nemčiji pred 70 leti, pa do konca II. svetovne vojne.

Skrivnost sedmega nadstropja
K razstavi je pripomoglo odkritje v prostoru v 7. nadstropju, ki ga sicer ne uporabljajo: tam je dramaturg Alexander Lang našel dnevne zapise opernega vodstva iz obdobja od leta 1938 do leta 1945, iz katerih veje vnema, s katero je Opera od prvih dni po priključitvi izpolnjevala nacistične ukaze, uperjene proti Judom.

Komaj so zadoneli prvi nemški škornji na velikem dunajskem bulevarju Ring, že je operni vratar obiskovalce pozdravljal s "Heil Hitler". Judovske umetnike, čistilke in drugo osebje judovskega rodu so v nekaj tednih odslovili ali pa so sami zbežali.

Leglo konformizma
"Marca so začeli izdelovati črne sezname, aprila pa v Operi ni bilo več nobenega Juda," je v pogovoru za dnevnik Salzburger Nachrichten poudaril zgodovinar Oliver Rathkolb. "Ukrepali so celo prej, preden so nacistični ukazi sploh stopili v veljavo. Direktor Opere Erwin Kerber je ukaze izvrševal mehanično, kot pravi birokrat," je še povedal Rathkolb, ki je pri razstavi sodeloval kot strokovni svetovalec.

Orkester je številne glasbenike sprejel po liniji nacistične stranke, vendar je v njem kljub temu zavladal pragmatičen upor zoper odstranjevanje Judov. Nemški šef orkestra Wilhelm Furtwängler je skušal preprečiti, da bi izključili glasbenike, poročene z Judi, da bi tako zadržal visoko kakovost enega najbolj uglednih orkestrov na svetu.

Cenzura programa
Opera je izvajala le odobrena dela, niso smeli uprizarjati niti Čarobne piščali Wolfganga Amadeusa Mozarta, občinstvo pa so, sorazmerno z razmahom vojne, vedno bolj sestavljali ranjeni vojaki. Opera je bila primorana v molk 12. marca leta 1945 zaradi ameriškega bombardiranja, ki je imelo sicer za cilj napada več kilometrov oddaljeno rafinerijo.

Še po vojni so vztrajali pri svojem
Mir pa tudi ni pomenil vrnitve v normalne razmere: "Orkester ni težil k temu, da bi ponovno vključil'' glasbenike, ki so zbežali, je poudaril Oliver Rathkolb. Vodstvo Opere je tako za več desetletij zabrisalo sledi za svojo nečastno preteklostjo; skrivnost iz 7. nadstropja bodo obiskovalci razstave zdaj lahko odkrivali do 30. junija.