Oglas
Kot poroča časopis Delo, sin najslavnejšega slovenskega konstruktivističnega umetnika njegova dela terja zase, saj naj bi bila njihova vrednost nesorazmerna tistemu deležu, ki ga je vanje vložila Kobilarna Lipica. Gre za več kot 1.400 del, ki jih je že pred leti popisal skrbnik galerije in zbirke Goriški muzej. Skrbnik kulturnega spomenika Kobilarna Lipica je ministrstvo za kulturo, ki je upravljanje galerije in zbirke brez vednosti Goriškega muzeja prenesel na Narodno galerijo. Delo poroča tudi o tem, da je bila Černigojeva želja, da bi v galeriji prirejali tudi razstave del drugih umetnikov, zlasti avantgardnih in avantgardno usmerjenih.
Pojasnila iz Kobilarne LipicaKot je za MMC pojasnil direktor Kobilarne Lipica Matjaž Pust, je Avgust Černigoj svoja dela s pravnim aktom zapustil Kobilarni Lipica, kjer je preživel zadnja leta. Pust je tudi pojasnil, da tožba Teodorja Černigoja ni nova, bila je vložena že pred dvema letoma. V Delu so izpostavili tudi domnevno slabo strokovno skrb za galerijo, ki nima niti svojega kustosa niti ni redno odprta za javnost. Po Pustovih besedah pa galerija ni brez strokovnega nadzora; tega namreč opravlja Goriški muzej. Sporna seveda ne more biti niti sama postavitev del, ki predstavlja prerez 60-letne ustvarjalne Černigojeve kariere. Matjaž Pust je namreč povedal, da je umetnik sam sodeloval pri organizaciji postavitve.
Edini Slovenec na Bauhausu
Leta 1898 v Trstu rojeni Avgust Černigoj velja za enega od ključnih predstavhnikov slovenske avantgardne umetnosti in za glavno gonilo živahne avantgardne "scene" v Trstu v prvih desetletjih 20. stoletja. Umetniško znanje in spretnost si je Černigoj kot edini Slovenec pridobival tudi na znameniti umetniški šoli Bauhaus v Weimarju, ki jo je leta 1919 ustanovil Walter Gropius. Na Bauhausu se je Avgust Černigoj med študijem pri Vasiliju Kandinskemu in Laszlu Moholy-Nagyu seznanil s temelji konstruktivizma, ki so za vedno zaznamovali Černigojevo grafiko in slikarstvo.
Sprehod iz ateljeja
Dejavnost Avgusta Černigoja je presegla omejnost na "ateljejsko" slikarstvo in grafiko. Še danes so znamenite njegove konstruktivistične scenografije - predvsem načrt za opremo prizorišča za izvedbo opere Črne maske Marija Kogoja - ukvarjal se je tudi z dekoracijo čezoceanskih ladij, med drugo svetovno vojno pa je poslikal tudi nekaj cerkev na Primorskem. Avgist Černigoj je prispeval tudi k širjenju poznavanja slovenske umetnosti v tujini. Leta 1929 je tako v posebnem zvezku revije Der Sturm na pobudo urednika Herwarta Waldna predstavil delo slovenskih avantgardistov.
Pomemben pa je tudi Černigojev prispevek k vzgajanju naslednjih rodov slovenskih uemtnikov. Po študiju v tujini je poučeval na ljubljanski Tehniški srednji šoli, na postojnski gimnaziji, še posebej pomembna pa je bila ustanovitev njegove lastne šole v Trstu, ki je delovala po načelih Bauhausa.
Polona Balantič
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje