Po besedah predsednika Kulturnega sklada Porurja Paula Vogta večina izmed približno 150 razstavljenih del, med katerimi so skulpture, slike in oltarji, še ni bila na ogled zunaj domovine. Kustosi so med razstavljenimi eksponati med drugim poudarili kip tisočrokega boga sočutja Avalokiteshvare in indijski rokopis iz 11. stoletja, ki se odlikuje tudi po dobri ohranjenosti.

Vpogled v umetnost zdravilstva
Razstavljena dela so na ogled na 1.400 kvadratnih metrih površine, razporejena pa so v pet vsebinskih sklopov. Skozi zgodovino tibetanskih samostanov se je tako mogoče sprehoditi prek starih skulptur, spisov šole Sakya in drugih eksponatov, ki med drugim obiskovalce seznanjajo tudi s tibetansko umetnostjo zdravilstva.

Zapisano z zlato tinto
Med predmeti, ki so jih uporabljali v samostanih in palačah, je med drugim na ogled okoli štiri metre dolgo trobilo, trobenta, izdelana iz lupine morskega polža iz palače Potala v Lhasi, skodelica, izdelana iz človeške lobanje, in jahalna oprema delajlame iz 19. stoletja. Obiskovalci pa lahko občudujejo tudi nekaj izjemnih dragocenosti, med katerimi so kipec Bude iz leta 473 in knjige iz 15. stoletja, v katere so pisali z zlato tinto.

Kot je pojasnila kustosinja razstave Džeung He Le Kalisč, je kitajska vlada razstavo dovolila le pod pogojem, da ne bo deležna politične obarvanosti. Tako tudi obsežen katalog, ki spremlja razstavo, na 680 straneh ponuja le umetnostnozgodovinske zapise.