Kot so zapisali organizatorji, je naslov razstave del gesla, poznanega vsakomur, ki mu je vsaj malo znana zgodovina narodnoosvobodilnega boja. Geslo je bilo sicer avgusta leta 1941 objavljeno v Vjesniku, enem takrat glavnih glasil narodnoosvobodilnega gibanja, obče znano pa je postalo po smrti narodnega heroja Stjepana Steve Filipovića. Leta 1942 je namreč Filipović ob javnem linču, ko mu je bila vrv že zategnjena okoli vratu, z dvignjenimi rokami vzkliknil: "Smrt fašizmu – svoboda narodu!" in s tem javno obsodil Nemce in kolaboracioniste.

Na razstavi sicer lahko vidimo tri arhivske fotografije, ki ne prikazujejo obešanja Filipoviča, temveč linč vojakov okupatorjeve vojske, ki so jih leta 1945 po nekajdnevnem boju zajeli pri Reki in jih takoj usmrtili.

Hrvaški umetnik Nemanja Cvijanović skozi prizmo teh fotografij razmišlja o današnjem času, ki naj bi ne imel nič skupnega s totalitarnimi in avtoritativnimi težnjami. O času demokracije, ki varuje osebne in politične pravice vseh državljanov, o času, v katerem se družbeno in osebno življenje državljanov ne podreja ciljem državnega vodstva. A kljub temu se ne moremo znebiti občutka, da živimo v času, v katerem močnejše države širijo svojo politično in ekonomsko vladavino nad šibkejšimi.

Sporni grbi zahodnih držav
"V najširšem pomenu gre za novodobni imperializem velikih zahodnih držav, ki so bile v svoji zgodovini tudi kolonialistične sile. Številne od njih na zastavah in grbih še vedno ohranjajo heraldične embleme, kot sta na primer orel in lev, ki simbolizirajo moč, pogum, hrabrost, nesmrtnost itd.," pojasnjuje organizator. Na grbih desetih izbranih zahodnih držav umetnik likovno "obračuna" z upodobljenimi živalmi ter s tem opozarja na prisotnost različnih spornih simbolov.

Tarča po lastni izbiri
Imperialistične težnje pa ne slonijo le na nacionalni osnovi, temveč dobijo svoj obraz tudi v času monopolističnega obdobja kapitalizma, ko heraldične embleme zamenjajo grafični znaki velikih organizacij in korporacij, zagovornic raznih ideologij, doktrin, ekonomskih in političnih interesov. Umetnik povabi k sodelovanju anarhiste, da s pištolo s pravimi naboji streljajo v tarče, na katerih so natisnjeni znaki po njihovi izbiri. "Tako jih sooči z uporabo oziroma močjo istega orožja, s katerim jim stojijo nasproti v bran demokracije pripadniki policije ali vojske na javnih demonstracijah."