Novembra bo v Londonu vrata odprla razstava, ki bo kritičen pogled uprla v zavezniške sile. Foto: EPA
Novembra bo v Londonu vrata odprla razstava, ki bo kritičen pogled uprla v zavezniške sile. Foto: EPA
Babilonski stolp, kot si ga je v 16. stol. predstavljal Peter Bruegel
Stara zaveza pravi, da so ljudje babilonski stolp zgradili, da bi lahko segli do neba. Bog je v tem videl znamenje nepokorščine in jih kaznoval tako, da jim je dal različne jezike - in tako nikoli niso mogli dokončati stolpa, Bog pa jih je raztresel na vse konce sveta.
Razstavo bodo Britanci pripravili v sodelovanju z Narodnim muzejem v Berlinu, ki hrani rekonstrukcijo vrat boginje Ištar, in s pariškim Louvrom.

Stara zaveza mesto Babilon prikazuje kot zibelko človeške sprijenosti in napuha; v luči zdajšnjega dogajanja na tem območju bo razstava v Britanskem muzeju simboliki dodala še eno razsežnost.
V pregled zgodovine Babilona od vladavine Nebukadnezarja v 6. stoletju pr. n. št. pa do danes, ki bo na ogled od novembra dalje, so med drugim vključili tudi fotografije in posnetke, ki dokazujejo, kako so sledi tankov, pristajališča za helikopterje in razlitja goriva uničila še neraziskane arheološke ostanke na enem najpomembnejših najdišč na svetu. Vojaška vozila so dodobra uničila 2,600 let staro pot, ki vodi do Nebukadnezarjeve palače. Tu so še lovci na spominke, ki so s slovtih vrat boginje Ištar kradli opečnate reliefe levov.

Razstava kot klic na pomoč
Razstava se seveda osredotoča tudi na najdbe, ki pričajo o obstoju slovitih visečih vrtov in mite o babilonskem stolpu, vseeno pa je zanimanja trenutno deležna predvsem moderna "dimenzija" postavitve, poroča časopis The Guardian. Kuratorka Hannah Bolton pravi, da razstava "opozarja na nujnost ohranitve iraške kulturne dediščine." Babilonska civilizacija je namreč v človeški zgodovini odigrala ključno vlogo: zahvalimo se ji lahko za najstarejši danes znani zakonik in ohranjeno pisavo, prav tako pa različni dokazi pričajo o tem, da so babilonci poznali slovarje, mere in uteži ter se ukvarjali z astrologijo.

Bi se utaborili v Stonehengu?
V osemdesetih letih je Sadam Husein Nebukadnezarjevo palačo "prenovil" tako, da je dal na starodavne temlje postaviti betonski zigurat. Arheologi in zgodovinarji so bili takrat zgroženi, danes pa z iraško kulturno dediščino kot svinja z mehom ravnajo prav zahodnjaki. Na tleh Babilona ne bi smeli nikoli postaviti vojaškega oporišča, opozarjajo zgodovinarji - to je tako, kot če bi začeli graditi poleg Stonehenga ali piramid v Gizi. "Pred našimi očmi se odvija kulturna katastrofa, pa ni nikomur mar," piše Dan Cruickshank, strokovnjak za babilonsko zgodovino, ki opozarja, da so potencialno zelo pomembno zemljo vojaki uporabljali kot "polnilo" za vreče peska.