Ideja za razstavo, posvečeno vietnamski vojni, je med člani newyorškega zgodovinskega društva začela krožiti že pred leti - pa se je tema še zdaj, štiri desetletja pozneje, izkazala za kontroverzno. "Z enim izmed drugih članov sem se zapletel v živahno debato o ameriških motivih za vojno, o samem pristopu k spopadu in tem, ali je bilo vse skupaj zaman," se spominja James Grant, član odbora in veteran ameriške mornarice.

Postavitev The Vietnam War: 1945-1975, ki so jo pripravljali skoraj tri leta, bo v sredo odprla vrata v instituciji z dvestoletno zgodovino. Interaktivna razstava je skrajno relevantna tudi za sedanji čas, je prepričana kuratorka Marci Reaven. "Čisto mogoče je, da imajo velik del "zaslug" za polarizacijo, ki smo ji priča med Američani, prav konflikti, ki so vzniknili zaradi vietnamske vojne."

Razstava prek artefaktov, fotografij, videoposnetkov in zvočnih učinkov pripoveduje zgodbo konflikta v Vietnamu in njegovih korenin: začelo se je po drugi svetovni vojni, ko so ameriške vojaške sile podprle Francijo v njenih naporih, da bi ohranila kolonialno oblast nad Indokino. V nadaljevanju spremljamo "stopnjevanje in rahljanje", kot se je temu takrat reklo, ameriške vojaške navzočnosti v Vietnamu in vse glasnejše protivojno gibanje v ZDA. V istem obdobju so prirejali seveda tudi številne shode v podporo vojni.

Od orožja do propagande
Razstava skuša zgodbo vietnamske vojne povedati z obeh plati. Med eksponati so denimo primerki vietnamske propagande - umetnik, ki je še živ, je posebej za zgodovinsko društvo ustvaril nove izvode med vojno uničenih plakatov. Med drugim bo mogoče videti t. i. izstrelek Bullpup, bombnik F-105, džip in dve orjaški ilustraciji časovne premice, opremljeni z videoposnetki, ki si jih bodo lahko gledalci predvajali.

Nato so tu še "kartice za vpoklic", ki so jih morali vsi Američani med 18. in 26. letom po zakonu nositi pri sebi in ki so jih protestniki na demonstracijah javno sežigali. Vpoklic, zaradi katerega je vojna globoko zarezala v ameriško družbo, se je končal šele leta 1973, tik po odhodu zadnjih ameriških vojakov iz Vietnama.

Če bi pod vojnim podvigom potegnili črto, bi se pokazalo, da je konflikt zahteval 58.315 življenj ameriških vojakov, da so ZDA nad Jugovzhodno Azijo spustile več razstreliva kot med celotno drugo svetovno vojno in da je oblast nad Južnim Vietnamom leta 1975 prevzel komunistični sever.

Zakaj se je nevarno požvižgati na politiko?
Obiskovalci zgodovinskega društva bodo svoje vtise in mnenja lahko zapisali tudi v knjigo obiskov. "Radi bi, da bi na lastni koži preizkusili idejo, da smo vsi proizvod številnih odločitev, ki so jih sprejeli vlade in posamezniki. Pomembno je, da preučujemo te odločitve, da smo pozorni nanje, ko se sprejemajo," opozarja Reavena.