Trije tekmeci renesančnih Benetk

Avgusta bodo razstavo preselili v Louvre

15. marec 2009 ob 13.18 • Zadnji poseg: 15. marec 2009 ob 19.35 • Boston - MMC RTV SLO, STA

V Tizianovem opusu najdemo kar nekaj variant motiva Venere z ogledalom. Ta slika je nastala, ko je slikar dopolnil 70 let, na njej pa vidimo beneški lepotni ideal tistega časa; svetlolaso mladenko, ki se gleda v ogledalo in tako opozarja gledalca na minljivost vsega.

Ob Tizianovo Venero z ogledalom so za primerjavo postavili Veronesejevo upodobitev tega motiva.

Če boste v teh dneh v osrednjih evropskih galerijah kukali za deli beneških renesančnih mojstrov, boste iskali zaman. Slike Tiziana, Tintoretta in Veroneseja so trenutno v Bostonu.

V Tizianovem opusu najdemo kar nekaj variant motiva Venere z ogledalom. Ta slika je nastala, ko je slikar dopolnil 70 let, na njej pa vidimo beneški lepotni ideal tistega časa; svetlolaso mladenko, ki se gleda v ogledalo in tako opozarja gledalca na minljivost vsega. Foto:

Veronese: Venera z ogledalom, sredina 80. let 16. stoletja — Ob Tizianovo Venero z ogledalom so za primerjavo postavili Veronesejevo upodobitev tega motiva.

V bostonskem Muzeju lepih umetnosti je pod naslovom Tizian, Tintoretto, Veronese: tekmeci v renesančnih Benetkah na ogled razstava, na kateri naj bi bila zbrana vsa glavna slikarska dela iz časa, ko so bile Benetke eno najmočnejših in najbogatejših mest v Evropi.

Govorimo o 16. stoletju, ko so beneško likovno področje obvladovala tri velika slikarska imena – Tizian (1485-1576) s svojo značilno paleto v visoki renesansi in Tintoretto (1518-1595) ter Veronese (1528-1588) v času, ko se je renesansa prevesila že v pozno, manieristično fazo.

Na razstavi je na ogled okoli 60 del, postavitev pa ponuja enkratno priložnost spremljanja del umetnikov, postavljenih drugo ob drugem. Za lažje spremljanje medsebojnega vpliva umetnosti mojstrov so si kustosi razstavo zamislili tako, da so slike razvrstili po skupnih značilnostih in motiviki.

Od Tizianove umirjenosti do Tintorettove dramatičnosti
Tako najdemo je na primer prizor Večerje v Emavsu, ko se da Kristus prepoznati dvema svojima učencema, Tizian naslikal leta 1533, Tintoretto pa 1542. Tizianovo delo je bolj umirjeno, na sliki opazimo umetnikovo izkazovanje znanja na izjemnem smislu za različne teksture in detajle. Tintorettova varianta pa nam spregovori v svoji dinamičnosti, ki jo je slikar izrazil skozi poudarjene geste številnih protagonistov.

Razvoj portreta 16. stoletja
Eden od poudarkov postavitve je namenjen razvoju portreta 16. stoletja, predstavljen pa je z upodobitvami treh mladeničev, ki so jih ustvarili trije slikarji. Tako Veronesejev portret iz leta 1553 na primer jasno kaže delni naslon na devet let starejše Tintorettovo delo. Obakrat gre za bradatega mladeniča dvajsetih let v naravni velikosti in v tričetrtinskem profilu, oblečenega v podobna oblačila.

Dela za razstavo so posodile najpomembnejše evropske galerije, med drugim galerija Uffizi v Firencah, dunajski Umetnostnozgodovinski muzej, pariški muzej Louvre in madridski Prado. Nekaj slik so prenesli tudi iz beneških cerkva, kar ni ravno običajna praksa.

Za oglasni plakat so v muzeju izbrali Tizianovo Venero z ogledalom in malim Kupidom, ki jo je mojster naslikal v 70. letu starosti. Trideset let pozneje je varianto motiva z značilnim beneškim lepotnim tipom svetlolaske naslikal tudi Veronese.

Po zaprtju razstave v Bostonu 16. avgusta, jo bodo preselili še na staro celino, in sicer v pariški Louvre.
M. K.

V spodnji galeriji si lahko ogledate nekaj del, ki so na ogled na bostonski razstavi.