Elementi ležišča nas spomnijo na že pozabljene sanje. Foto: Mestna galerija Ljubljana
Elementi ležišča nas spomnijo na že pozabljene sanje. Foto: Mestna galerija Ljubljana
Natalija Šeruga: Noč
Poezija noči v škrlatnem Foto: Mestna galerija Ljubljana

Besedo triptih običajno povezujemo s bogoslužnimi slikarijami, triptih v Mestni galeriji pa se vrti okrog nočnega življenja.

Tridelno postavitev Triptih so oblikovale Majda Gregorič, Nataša Ribič in Natalija Šeruga. Gregoričeva nas v svojem prispevku z naslovom Hišni predmeti "posede na posteljo". V razstavni prostor namreč postavlja ležišča in nas spomni na vsa nočna doživetja in želje, ki se jim predamo. Majda Gregorič v galerijske prostore naseljuje oblikovno zelo različne postelje. Uporablja zelo različne materiale in tako hitro spelje pozornost opazovalca s skrivnega sporočila postelje kot prostora za sanjarjenje v premišljevanje o namenu, s katerim se je umetnica lotila konstrukcije postelje.



Kaj se skriva v ženski psihi?
Nataša Ribič je "napisala" likovno Pravljico, s katero je pokukala v momente ženske psihe. Ribičeva obravnava pravljico skozi oči psihoanalize in tako na platno s čopičem in "izposojenimi" fotografijami prenaša nekatere skoraj absurdne momente sodobnega bivanja.

Natalija Šeruga pa je v ciklu Noč pripravila podobe z elegičnimi podnaslovi, ki jih interpretira naša podzavest. Njena platna se berejo kot poezija, ki zahteva od bralca močno samostojno dejavnost; avtonomen premislek, ki ne more obroditi "pravilne" razlage. Vsaka je pravilna in napačna obenem. Vsaka je "notranje" uporabna za njenega kreatorja, saj nagovarja njegove izkušnje in čustva.